Starš devetletnega otroka opozarja, da otrok kljub očitni nepravilnosti zob ni dobil napotnice za ortodonta. V zdravstvenem domu pojasnjujejo, da mora biti zobovje pred napotitvijo ustrezno sanirano.
Na uredništvo Mariborinfo se je obrnil starš devetletnega otroka, ki opozarja na težave pri dostopu otrok do ortodontske obravnave.
Kot je zapisal, je bil otrok 4. maja 2026 na pregledu v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, kjer naj bi zobozdravnik zavrnil izdajo napotnice za ortodontski pregled kljub, kot navaja starš, očitni nepravilnosti zob oziroma močno izven loka izraščajoči zgornji enici.
Razlog za zavrnitev naj bi bil, da mora otrok najprej sanirati karies na treh zobeh. Starš ob tem opozarja, da lahko sanacija kariesa traja nekaj mesecev, čakalne dobe za prvi ortodontski pregled pa po njegovih navedbah trajajo več let.
Po njegovem mnenju lahko odlašanje z izdajo napotnice pomeni izgubo pomembnega časa v razvojnem obdobju otroka, ko so nekateri ortodontski posegi še enostavnejši.
Zdravstveni dom: zobna gniloba mora biti sanirana
Za pojasnila smo se obrnili na Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Kot so pojasnili, je treba pred napotitvijo otroka k specialistu ortodontu sanirati zobno gnilobo. Otrok mora biti za triažni pregled pri specialistu ortodontu ustrezno pripravljen.
»Zobozdravnik mora pred obiskom specialista naučiti otroka ustreznega vzdrževanja ustne higiene, v nasprotnem primeru specialist zavrne obravnavo,« pojasnjujejo.
Dodajajo, da je namestitev ortodontskega aparata pri pacientu, ki ne zna vzdrževati ustrezne ustne higiene, kontraindicirana, saj je higiena ob aparatu zahtevnejša, to pa vodi v večjo pojavnost zobne gnilobe.
Po njihovih navedbah je sanirano zobovje pogoj za začetek ortodontskega zdravljenja.
Ob tem pa priznavajo, da se zaradi dolgoletnih čakalnih dob vse pogosteje pojavljajo primeri izdaje napotnic pred končano sanacijo. To po njihovih navedbah specialistom onemogoča triažni pregled pacienta, ker ta na zdravljenje ni pripravljen.
Zobozdravniki so zaradi čakalnih dob v stiski
V zdravstvenem domu poudarjajo, da se zobozdravniki mladinskega zobozdravstva zavedajo dolgih čakalnih dob pri specialistih ortodontije.
Kot pojasnjujejo, jim to otežuje spremljanje nepravilnosti v realnem času. Zaradi čakalnih dob so po njihovih besedah prisiljeni ocenjevati, ali bo nepravilnost pri otroku v določenem času dovolj velika, da bo dosegel EFO indeks, ki omogoča zdravljenje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ob tem opozarjajo tudi na pritiske staršev.
»Stiska se pojavi tudi zaradi tega, ker se zaradi nenormalno dolgih čakalnih dob pojavljajo na njih nevzdržni pritiski staršev, ki želijo, da se za otroka izda napotnica, kljub temu da v tistem trenutku napotitev ni utemeljena,« so zapisali.
Po njihovem mnenju se s tem dodatno podaljšujejo čakalne dobe, saj v vrsti čakajo tudi pacienti, pri katerih obravnava na stroške zavarovalnice ni utemeljena.
Čakalne dobe po Sloveniji kritične
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor pravijo, da so dolge čakalne dobe prisotne po vsej Sloveniji, sami pa na njih nimajo vpliva. Za konkretne rešitve bi se bilo treba, kot navajajo, obrniti na odločevalce in plačnika zdravstvenih storitev.
Pojasnili so tudi, da v Sloveniji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije krije stroške ortodontskega zdravljenja le, če je bila potreba po zdravljenju ugotovljena in je bil prvi pregled opravljen do dopolnjenega 16. leta starosti.
Zdravljenje se mora nato dejansko začeti vsaj do 18. leta. Izjeme so možne pri težkih skeletnih nepravilnostih.
Zobozdravnikom je pri presoji v pomoč EFO oziroma EF indeks za ovrednotenje nepravilnosti. Če je ta višji od 15 točk, gre za srednjo ali težko nepravilnost, ki je upravičena do zdravljenja na stroške zavarovalnice.
Nekatere nepravilnosti zahtevajo zgodnjo obravnavo
V zdravstvenem domu pojasnjujejo, da nekatere nepravilnosti zahtevajo zgodnjo obravnavo med šestim in desetim letom starosti, ko je še mogoče usmerjati rast čeljusti, druge pa ne.
Na vprašanje, ali lahko večletno čakanje na prvi ortodontski pregled vpliva na zahtevnost kasnejšega zdravljenja, odgovarjajo, da lahko čakanje vpliva na vrsto, zahtevnost, dolžino in končni izid zdravljenja, vendar je to odvisno od vrste nepravilnosti.
Zobozdravniki nimajo vpogleda v vse termine
Zobozdravniki so po pojasnilih zdravstvenega doma večinoma seznanjeni s čakalnimi dobami za specialiste ortodontije, predvsem za specialiste v okolici. Praviloma pa nimajo vpogleda v realnem času v točne termine vseh ortodontskih ambulant po Sloveniji.
Njihova primarna naloga je, da ocenijo potrebo po zdravljenju z uporabo EFO indeksa in določijo stopnjo nujnosti na napotnici.
Potrebne sistemske spremembe?
V zdravstvenem domu poudarjajo, da stroka in pristojne institucije že dlje časa opozarjajo na nujnost sistemskih sprememb.
Po njihovih navedbah so povprečne čakalne dobe v Sloveniji v letu 2026 dosegle kritičnih 5,5 let.
Eden od predlogov Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega ortodontskega društva je, da bi osebni zobozdravnik napotnico izdal šele po izračunu EFO indeksa za natančno oceno nepravilnosti.
S tem bi po njihovem mnenju preprečili prezgodnje napotitve ali napotitve zaradi želja staršev, ki dodatno obremenjujejo čakalne vrste.
Kot možnost omenjajo tudi, da bi se stroški zdravljenja v Sloveniji povrnili na podoben način, kot se povrnejo stroški za zdravljenje v tujini, ne glede na to, pri katerem ortodontu v Sloveniji se zdravljenje opravi.
»Dolge čakalne dobe so na žalost prinesle veliko napotnic ‘na zalogo’, če bodo otroci morda potrebovali zdravljenje. Zato so se že dolge čakalne dobe še dodatno podaljšale,« še pojasnjujejo.
Odgovore sta pripravili Romana Mance Kristan in Polona Ivanič, specialistki dentalne medicine iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.
