Nekdanja vodja Arsenovičevega kabineta Jelka Vrečko pred shodom ostro: »Tokrat je šlo predaleč«

Posek kostanjev na Trubarjevi ulici v Mariboru še vedno močno odmeva. Pred tednom dni so na ulici odstranili sedem odraslih divjih kostanjev, čeprav jih je bilo za odstranitev sprva predvidenih osem. Po posvetu s projektantom so se odločili eno drevo ohraniti.

Mestna občina Maribor je po posegu najprej govorila o »šumu v komunikaciji«, župan Saša Arsenovič pa je pozneje priznal, da je »nekaj dreves moralo iti mogoče prehitro« in napovedal revizijo postopka. Občina napoveduje zasaditev 13 novih divjih kostanjev in ponovno vzpostavitev dvorednega drevoreda.

A polemika se s tem ni končala.

Danes ob 17. uri, bo pri vhodu v Mestni park na Trubarjevi ulici potekal Shod v bran mariborskim drevesom, ki ga pripravlja civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj.

Pred shodom smo se pogovarjali z eno od pobudnic iniciative, Jelko Vrečko, nekdanjo vodjo kabineta mariborskega župana Saše Arsenoviča.

»Novica me je šokirala in prizadela«

Vrečko živi v neposredni bližini Mestnega parka in pravi, da posekanih kostanjev ni dojemala zgolj kot nekaj dreves ob cesti.

»Novica me je šokirala in prizadela. Živim v neposredni bližini mestnega parka, ta drevesa so bila del prostora, ki ga Mariborčani poznamo in živimo. Bila so del nas.«

Posebej jo je prizadel način, kako so izginila.

»Ko so tako barbarsko izginila, sem imela občutek, kot da je iz prostora čez noč izginilo nekaj pomembnega.«

Razjezilo jo je tudi, da je po njenem mnenju do tako pomembnega posega v skupni javni prostor prišlo brez jasne strokovne usmeritve in brez vnaprejšnje seznanitve občank in občanov.

»To ni osamljen dogodek«

Pojasnila občine je niso prepričala. Vrečko meni, da dogajanja na Trubarjevi ni mogoče obravnavati kot osamljen spodrsljaj. Spomnila je na smetnjake pred Formo vivo pri Umetnostni galeriji Maribor in na posek napačnega drevesa za okrasitev Lenta.

»To je nedopusten dogodek, ki pa žal ni osamljen,« pravi.

Po njenem mnenju vsi ti primeri kažejo na širšo težavo znotraj mestne uprave.

»V našem mestu očitno manjka sistemsko projektno vodenje in povezovanje različnih uradov znotraj mestne uprave. Za vse te napake pa tudi nihče nikoli ne odgovarja.«

Prav vprašanje odgovornosti je zanjo eno osrednjih.

»Škode ni mogoče opravičevati s šumom v komunikaciji«

Do prvotnega občinskega pojasnila o »šumu v komunikaciji« je zelo kritična. »Ko je škoda že narejena, jo je težko opravičevati s 'šumom v komunikaciji',« pravi.

Od občine bi pričakovala drugačen odziv: predstavitev dejstev, jasno priznanje napake, in predvsem razlaga, kaj se bo spremenilo, da se podoben primer ne bi ponovil.

»Pri tako pomembnih posegih v javni prostor mora biti sistem postavljen tako, da se napaka, kakršna je bila ta, preprosto ne more zgoditi.«

Na vprašanje, kje se je po njenem mnenju zgodila ključna napaka, odgovarja, da jo vidi predvsem na področju projektnega vodenja v mestni upravi.

»Jasno je, kateri urad ureja posamezno področje, kdo stoji nad njim in konec koncev kdo poveljuje javnemu podjetju, ki tak poseg izvede.«

»Tokrat je šlo enostavno predaleč«

Prav posek na Trubarjevi je bil tudi povod za nastanek civilne iniciative Trubarjev zadnji kostanj. Vrečko pravi, da je ob novici hitro prišla do zaključka, da samo izražanje nezadovoljstva na družbenih omrežjih ni več dovolj.

»Moja prva misel je bila, da je tokrat šlo enostavno predaleč in da zgolj komentiranje po družbenih omrežjih ni več dovolj.«

Prepričana je, da imajo ljudje kot skupnost bistveno več moči, kot se pogosto zavedajo. »Če samo napišemo, da se z nečim ne strinjamo, s tem pravzaprav ne naredimo veliko.«

Po njenem mnenju je posameznika mogoče hitro preslišati, povezana skupnost pa lahko doseže bistveno več.

Iniciativa ni nastala samo zaradi sedmih posekanih kostanjev

Vrečko poudarja, da želi iniciativa preseči konkretni primer Trubarjeve. »'Trubarjev zadnji kostanj' zato ni nastal samo zaradi posekanih dreves.«

Nastal je tudi iz prepričanja, da morajo biti prebivalci bolj vključeni v odločitve o prostoru, v katerem živijo.

»Nastal je iz občutka, da moramo kot skupnost povedati, da želimo biti vključeni v odločitve o prostoru, v katerem živimo. In da se moramo, kadar menimo, da je nekaj narobe, tudi dejansko postaviti za to, v kar verjamemo.«

Shod organizirali v samo treh dneh

Današnji shod je civilna iniciativa po njenih besedah pripravila zelo hitro. »Shod smo organizirali v pičlih treh dneh.«

Zato ne pričakujejo »megalomanskih odzivov«, zadovoljni pa so, da jim je v kratkem času uspelo povezati ljudi in ustvariti prostor, kjer se bodo lahko srečali tudi v živo, ne le na družbenih omrežjih.

Ob tem se zavedajo, da posledic poseka ni mogoče odpraviti.

»Podrtih dreves ne bomo oživili, bomo pa zato izrazili zahteve, ki jih naslavljamo na Mestno občino Maribor.«

Njihov glavni cilj je po njenih besedah zelo preprost: da se podoben dogodek ne bi več ponovil.

»To je naše mesto«

Od občine pričakujejo tudi drugačen odnos do prebivalcev pri sprejemanju odločitev.

»Da bi občina razumela, da ljudje nismo zgolj opazovalci odločitev, ampak aktivni del mesta, ki ima pravico vedeti, sodelovati in biti slišan.«

In dodaja: »Ker je to naše mesto.«

Civilna iniciativa bo danes predstavila pet ključnih zahtev. Med drugim zahtevajo prevzem odgovornosti in ustrezne sankcije zaradi poseka, sodoben lokalni okvir varovanja dreves, strategijo ravnanja z drevesi, ki bo usklajena s stroko in dana v javno razpravo, drugačen način komunikacije občine s prebivalci ter javno objavo prihodnjih posegov, ki bodo vplivali na mestno drevje.

»Drevesa niso ne leva ne desna«

Organizatorji večkrat poudarjajo, da shod ni namenjen podpori ali napadu na posamezno politično opcijo. Vrečko kot družboslovka priznava, da je vsako državljansko oziroma aktivistično dejanje v širšem smislu politično, ker posega v vprašanje organizacije skupnosti in sprejemanja odločitev.

Toda varovanje dreves mora biti po njenem mnenju nad dnevno strankarsko politiko.

»Drevesa niso ne leva ne desna in niso last nobene politične opcije. So naš skupni prostor in naša skupna odgovornost.«

Iniciativa želi zato nagovoriti vse Mariborčanke in Mariborčane ne glede na politično prepričanje, starost ali njihovo dosedanjo javno angažiranost.

Posebej želijo doseči tudi tiste, ki menijo, da kot posamezniki ne morejo ničesar spremeniti.

»Želimo jim pokazati, da lahko kot skupnost, če se povežemo, svoj glas zelo jasno izrazimo.«

O 13 novih kostanjih skozi pet zahtev iniciative

Mestna občina Maribor je po poseku napovedala, da bo na Trubarjevi zasadila 13 novih divjih kostanjev in ponovno vzpostavila dvoredni drevored.

Na vprašanje, ali je takšna nadomestna zasaditev zanjo ustrezen odgovor na posek oziroma ali pričakuje širše spremembe postopkov pri prihodnjih posegih, Vrečko odgovarja, da bo svoj pogled predstavila skupaj z drugimi člani iniciative skozi pet zahtev, ki jih bodo danes naslovili na občino.

Enako odgovarja tudi na širše vprašanje, ali je Trubarjeva simptom načina odločanja o javnem prostoru in zelenju v Mariboru: njeno stališče bo zajeto v zahtevah, ki jih bodo predstavili na shodu.

Današnji Shod v bran mariborskim drevesom se bo začel ob 17. uri na Trubarjevi ulici pri vhodu v Mestni park, prav na območju, kjer so pred tednom dni padli kostanji.