V aplikaciji Naš Maribor se je pojavila pobuda za uvedbo rumenih zabojnikov za odpadno embalažo pri individualnih gospodinjstvih. Predlagateljica opozarja na ...
V aplikaciji Naš Maribor je predlagateljica oddala pobudo oziroma vprašanje, zakaj gospodinjstva za zbiranje odpadne embalaže uporabljajo rumene vreče in ne rumenih zabojnikov, kot jih imajo za nekatere druge vrste odpadkov.
»Zakaj ni mogoče dati vsem gospodinjstvom rumenih 'kant'?«
Predlagateljica v pobudi opozarja, da Snaga od občanov pričakuje dosledno ločevanje odpadkov, gospodinjstva pa za odpadno embalažo prejmejo določeno število vreč.
Po njenih navedbah prejme gospodinjstvo 26 vreč, pri čemer sama omenja 24 odvozov na leto. Ocenjuje, da lahko povprečno gospodinjstvo, ki dosledno ločuje odpadke, pri posameznem odvozu porabi vsaj dve vreči.
Če vreč zmanjka, jih je treba po njenih navedbah dokupiti po 0,90 evra za kos.
Ob tem sprašuje, zakaj gospodinjstva ne bi mogla dobiti rumenih zabojnikov, podobno kot že uporabljajo zabojnike za steklo in papir. Odpira tudi vprašanje podzemnih zbiralnic in se sprašuje, zakaj so te umeščene predvsem v središču mesta in ne tudi v vseh mestnih četrtih.
Snaga: večini gospodinjstev 26 vreč zadostuje
Snaga v odgovoru pojasnjuje, da si prizadeva zagotavljati učinkovit in trajnosten sistem ravnanja z odpadki ter občane spodbujati k odgovornemu ločevanju.
Število rumenih vreč je po njihovih navedbah določeno na podlagi analiz povprečnih količin odpadne embalaže, ki jih gospodinjstva ustvarijo med posameznimi odvozi.
Snaga v odgovoru navaja, da je odvozov na letni ravni 26.
Na podlagi lastnih izkušenj, izkušenj iz tujine in spremljanja količin ugotavljajo, da večina gospodinjstev s prejetim številom vreč pokrije svoje letne potrebe.
Gospodinjstva, ki ustvarijo več odpadne embalaže, lahko kupijo dodatne vreče.
Pri Snagi dodajajo, da je pogostost odvoza odpadne embalaže primerljiva s prakso številnih drugih slovenskih občin, prostornina vreče za zbiranje embalaže pa je po njihovem pojasnilu primerljiva s prostornino posode.
Zakaj ne rumeni zabojniki?
Snaga pojasnjuje, da bi uvedba posod za odpadno embalažo pri vseh individualnih gospodinjstvih predstavljala pomemben organizacijski, logistični in finančni izziv.
Poleg stroškov nakupa in distribucije zabojnikov bi bilo treba po njihovih navedbah prilagoditi tudi vozni park, organizacijo zbiranja in druge spremljajoče procese.
Zaradi tega so se pri individualnih gospodinjstvih odločili za sistem zbiranja odpadne embalaže v rumenih vrečah, ki jim omogoča izvajanje storitve v okviru obstoječega sistema.
Zakaj podzemnih zbiralnic ni povsod?
Snaga je odgovorila tudi na vprašanje o podzemnih zbiralnicah. Te umeščajo predvsem na območja z večjo gostoto poselitve ter tam, kjer prostorske in tehnične razmere omogočajo njihovo izvedbo.
Pri izbiri lokacije upoštevajo predvsem kapaciteto za odpadke in funkcionalnost za uporabnike, med drugim oddaljenost in dostopnost.
Postavitev podzemne zbiralnice zahteva tudi obsežnejše gradbene posege, usklajevanje z obstoječo urbanistično in arhitekturno zasnovo ter komunalno infrastrukturo. Zagotoviti je treba tudi ustrezne pogoje za praznjenje in vzdrževanje.
Lokacije zato po navedbah Snage določajo v skladu s strateškim načrtom in v sodelovanju z Mestno občino Maribor, ob upoštevanju prostorskih, tehničnih in finančnih možnosti.
Pobuda tako za zdaj ni prinesla napovedi splošne uvedbe rumenih zabojnikov. Snaga vztraja pri obstoječem sistemu rumenih vreč, ki ga ocenjuje kot primernejšega za individualna gospodinjstva.
