Maja Brelih Lotrič: »Naša dejavnost je skoraj nevidna, a globoko vpeta v vsakdanje življenje«

Ko je Maja Brelih Lotrič prevzela vodenje podjetja Lotrič Meroslovje, je nasledila svojega očeta Marka Lotriča, ustanovitelja in dolgoletnega direktorja družbe. S tem je podjetje, ki je zraslo iz družinske zgodbe, prešlo v roke naslednje generacije.

Prevzem ni bil nenaden ali samoumeven. Šlo je za načrtovan generacijski prenos, ki je v družini dozoreval več let. V podjetju imajo pomembno vlogo tudi drugi družinski člani: Katja Lotrič Kejžar kot finančna direktorica in prokuristka ter Mitja Lotrič kot direktor hčerinskega podjetja Lotrič Certificiranje in prokurist nekaterih tujih družb skupine.

Maja Brelih Lotrič se trenutka prevzema še danes spominja kot obdobja negotovosti in močnega zavedanja odgovornosti, je dejala v pogovoru za Gorenjskainfo v seriji intervjujev s podjetniki Podjetno: »Preplavljali so me številni, dotlej neznani občutki, nad vsemi pa je bdelo jasno zavedanje odgovornosti, ki sem jo sprejela.«

Generacijski prenos brez naglice

Družina Lotrič se nasledstva ni lotila šele takrat, ko bi bilo že prepozno. Že nekaj let pred prenosom so skupaj s svetovalno družbo začeli proces oblikovanja družinske ustave. Pogovorili so se o lastništvu, vlogah, pričakovanjih in o tem, kdo se kje vidi v prihodnosti podjetja.

To je bila po besedah Maje Brelih Lotrič pomembna razlika v primerjavi s številnimi družinskimi podjetji, kjer se o nasledstvu pogosto začne govoriti šele ob konfliktih, bolezni ali izgubi ustanovitelja. Pri njih je pogovor potekal v času stabilnosti.

»Odločitev torej nikakor ni bila samoumevna ali impulzivna, temveč je dozorela skozi premišljen, odgovoren in zrel proces tehtanja možnosti, tveganj ter dolžnosti, ki jih takšna vloga prinaša.«

Prenos vodenja zato ni bil tragičen preobrat ali nuja, ampak zavestna odločitev. Ob tem je bila ključna tudi jasna ločnica med prvo in drugo generacijo. Po njenih besedah se mora prva generacija, če želi dati prostor naslednji, resnično umakniti: »Pritisk ni breme, temveč privilegij.«

Nevidna dejavnost, ki je vpeta v vsakdanje življenje

Lotrič Meroslovje iz Selc v Selški dolini je družinsko podjetje, ki ga je Marko Lotrič ustanovil leta 1991. Jedro dejavnosti je meroslovje: kalibracije, preskušanja in certificiranje meril ter sistemov, ki zagotavljajo točnost meritev v trgovini, zdravstvu, farmaciji in industriji.

Gre za področje, ki ga večina ljudi v vsakdanjem življenju ne opazi, a brez njega številni sistemi ne bi delovali zanesljivo. Meroslovje je prisotno pri tehtnicah v trgovini, meritvah v zdravstvenih ustanovah, tehničnih pregledih, farmacevtski proizvodnji, avtomobilski industriji in industriji bele tehnike.

»Naša dejavnost je na prvi pogled skoraj nevidna, a v resnici globoko vpeta v vsakdanje življenje,« je dejala.

Med večjimi odjemalci podjetja so farmacevtska podjetja ter podjetja iz avtomobilske industrije in industrije bele tehnike. Skupina približno 60 odstotkov prometa ustvari na slovenskem trgu, preostanek pa v tujini, predvsem v Avstriji, na Hrvaškem in v Srbiji, storitve pa izvajajo v več kot 50 državah: »Pravzaprav smo prisotni skoraj povsod, kjer sta natančnost in zaupanje ključnega pomena.«

Prednost je širina znanja

Podjetje izstopa po obsegu akreditacij. Medtem ko ima povprečen laboratorij v regiji približno 80 akreditiranih metod, jih ima Lotrič Meroslovje okoli 300 oziroma več kot 300. To jim omogoča, da pokrivajo zelo široko področje meroslovnih storitev.

V letu 2024 je družba Lotrič Meroslovje ustvarila približno 7,9 milijona evrov prihodkov. Čisti dobiček je znašal okoli 107 tisoč evrov, bilančni dobiček pa 1,27 milijona evrov. Na ravni skupine danes deluje okoli 220 ljudi, v Sloveniji pa imajo tri podjetja na štirih lokacijah s približno 123 zaposlenimi.

V zadnjih letih jih večja podjetja vse pogosteje prepoznavajo kot partnerja, ki lahko celovito in dolgoročno prevzame področje meroslovja in obvladovanja kakovosti. V preteklosti so imela številna podjetja lastne manjše laboratorije, danes pa to področje raje zaupajo specializiranim partnerjem.

Brez ljudi ne gre

Ko Maja Brelih Lotrič odgovarja na vprašanje, brez česa podjetje ne more delovati, je odgovor kratek: »Brez ljudi.« Lotrič Meroslovje je storitveno podjetje, zato so zaposleni njegov najpomembnejši vir. Ne gre le za strokovno znanje, ampak tudi za odgovornost, natančnost, zanesljivost in odnos do dela.

»Njihovo znanje, odgovornost in odnos do dela so temelj vsega, kar ustvarjamo,« je dodala.

Ker šole za meroslovca ni, mora vsak nov sodelavec v podjetju skozi daljše obdobje učenja. Na strojni ali elektro fakulteti se meroslovje sicer pojavi kot predmet, a za samostojno delo je potrebnega veliko internega usposabljanja.

Zato iščejo ljudi, ki so odprti za učenje, raznolike naloge in odgovornost. Delo ni ponavljajoče se, zahteva pa zanesljivost in pripravljenost na stalno nadgrajevanje znanja.

Kultura, ki jo gradijo vsak dan

Skrb za zaposlene je eden pomembnih delov kulture podjetja. Maja Brelih Lotrič je poudarila, da sta ta čut oblikovala že njena starša, druga generacija pa ga skuša ohranjati in nadgrajevati.

Vsako jutro sodelavce pričaka kava, ob kateri se za nekaj minut usedejo in podružijo. Poleg malice imajo tudi dodatne krajše odmore. Podjetje omogoča masažo na delovnem mestu, sofinancira prostočasne dejavnosti, vlaga v strokovni in komunikacijski razvoj zaposlenih ter jim nudi kolektivno zavarovanje.

Gre za konkretne načine, s katerimi gradijo občutek pripadnosti in povezanosti. Ker je dejavnost storitvena, je odnos zaposlenih do dela neposredno povezan s kakovostjo storitve: »Storitev pa ni odvisna le od opreme, prostora in kompetenc, temveč predvsem od človeka.«

Vodenje med odločnostjo in posluhom

Do vodenja pristopa z veliko samorefleksije. Dober vodja je po njenem tisti, ki zna uravnotežiti posluh za potrebe sodelavcev in sposobnost sprejemanja hitrih, zanesljivih odločitev.

Na začetku je prepoznala, da je bilo preveč odločitev skoncentriranih pri njej, zato so v podjetju začeli jasneje razporejati odgovornosti. Vsak vodja mora vedeti, za katero področje je odgovoren, direktor pa mora imeti dovolj informacij, da lahko sprejema dobre odločitve.

Ob tem je priznala, da je vodenje tudi osebna šola. Naučila se je, da mora biti vodja konsistenten, saj sodelavci potrebujejo jasnost in predvidljivost. Tudi osebno razpoloženje vodje vpliva na ekipo: »Tudi vodje smo samo ljudje.«

Po njenem mnenju je zato pomembno, da znaš jasno komunicirati, priznati napako in se po potrebi opravičiti. Vodja ni le nosilec avtoritete, temveč tudi povezovalna sila podjetja.

Rast bo zahtevala nove kapacitete in digitalizacijo

V prihodnjih letih bo ena od prioritet podjetja širitev kapacitet. Na obstoječi lokaciji v Selcih so že precej na tesnem, zato načrtujejo gradnjo dodatnih prostorov. Pomembna prioriteta je tudi digitalizacija, zlasti zato, ker imajo v Sloveniji vsak dan več deset izvajalcev na terenu.

Pri koordinaciji poti in dela si želijo več pomoči umetne inteligence, ki bi lahko izboljšala načrtovanje in učinkovitost. Digitalizacija je že zdaj ena od konkurenčnih prednosti podjetja, saj veliko vlagajo v zmanjševanje ročnih postopkov in nadomeščanje nepovezanih rešitev z digitalnimi procesi.

Hkrati nadaljujejo internacionalizacijo, ki odpira nova tržišča in širi doseg skupine.

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.