Se rok za uvedbo starega sistema izteka? Agencija za energijo ostaja neomajna glede omrežnine

Na Agenciji za energijo dan pred iztekom roka, ki ji ga je postavila vlada za ponovno uvedbo starega sistema obračunavanja omrežnine, vztrajajo pri novem sistemu, ki ga bodo prilagajali na podlagi stanja v omrežju in merjenja učinkov. Starega sistema tehnično tudi ni mogoče vzpostaviti čez noč, svet agencije je poleg tega trenutno nesklepčen.

Vlada je vodstvo agencije tik pred božičnimi prazniki pozvala, da do srede poskrbi za ponovno uvedbo starega sistema obračunavanja omrežnine s februarjem, svet agencije - ta med drugim tudi imenuje in razrešuje direktorja - pa pozvala k odstopu.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je danes za STA spomnila, da agencija k ponovni uvedbi starega sistema obračunavanja omrežnine in odstopu sveta ni bila pozvana uradno, o pozivu so bili obveščeni prek medijev, so se pa nanj vsebinsko že odzvali. Še naprej vztrajajo pri novi metodologiji obračunavanja.

»Metodologije ne bomo spreminjali ali razveljavljali kar tako, jo bomo pa posodabljali na podlagi stanja v omrežju in merjenja učinkov. To je tudi narava metodologije,« je znova poudarila Godina. Pojasnila je, da je narava metodologije takšna, da se bo nadgrajevala, skladno s stanjem v omrežju se bodo prilagajali časovni bloki. »To je neka normalna pot,« je še dejala.

Sistema tehnično ni mogoče spremeniti v tako kratkem času

Tako meni tudi član sveta agencije Janez Kopač. »Menim, da gre reforma v pravo smer in jo podpiram. Večino teže se namreč z njo daje obračunu na moč in ne več pretoku elektrike. To je smer, v katero gredo vse evropske države. Pretok elektrike z razpršeno proizvodnjo namreč postaja vse manj pomemben faktor povzročanja stroškov v distribuciji,« je pojasnil za STA.

Vzpostavitev starega sistema obračunavanja omrežnine bi pomenila, da se večino teže obračunavanja daje spet na pretok elektrike. »Samo v treh državah v Evropi obračunavajo omrežnino izključno na podlagi pretoka, to so Albanija, Kosovo in Moldavija,« je pojasnil.

Na pomisleke o domnevno zastareli metodologiji Kopač odgovarja, da se ta lahko in se tudi mora prilagajati glede na analize, ki jih bo agencija naredila po nekaj mesecih funkcioniranja novega sistema obračunavanja. »Takrat se bomo pogovorili o morebitnih popravkih,« je napovedal, a ob tem poudaril, da pa je smer reforme zagotovo prava.

Kopač je še opozoril, da sistema tehnično tudi ni mogoče spremeniti v tako kratkem času - od vladnega poziva sta namreč minila šele dva tedna -, saj je treba prilagoditi informacijski sistem pri dobaviteljih in elektrodistribucijskih podjetjih. »To traja najmanj pol leta,« je bil jasen.

Kopač: »Svet agencije ni več sklepčen in ne more odločati o ničemer«

Drugi razlog, da do spremembe ne more priti, pa je, tako Kopač, povsem banalen: »Svet agencije ni več sklepčen in ne more odločati o ničemer,« je še dodal.

Vlada je namreč ob pozivu k vrnitvi na stari sistem obračunavanja omrežnine člane sveta agencije pozvala, da v primeru, da do spremembe načina obračunavanja ne pride, odstopijo. Po vladnem pozivu sta odstopila dva člana sveta, trije - poleg Kopača še Borut Bratina in predsednik sveta Franc Žlahtič - na funkciji vztrajajo.

V skladu z določili energetskega zakona bi svet Agencije za energijo moral imeti šest članov, a jih je do odstopa dveh članov - Mitje Breznika in Sandija Šterpina - štel le pet. Vlada je sicer tik pred novim letom objavil poziv za kandidate za člana sveta agencije. Člane na predlog vlade imenuje Državni zbor.

Kopač, ki je zatrdil, da ne namerava odstopiti z mesta člana sveta, je ob tem opozoril na 57. člen evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije. Ta agenciji nalaga, da pri opravljanju regulativnih nalog ne zahteva ali sprejema neposrednih navodil od nobene vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta.

Agencija, ki je od evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani dobila pozitivno mnenje o skladnosti metodologije s smernicami, je sicer o dogajanju v zvezi z novim sistemom obračunavanja omrežnine pisala tudi Evropski komisiji in opisala dogajanja v zvezi s poskusi poseganja v neodvisnost regulatorja.