Nekdanja ministrica za delo: Če ne bomo pametno ravnali, se lahko že naši otroci zbudijo v državi, ki bo bistveno manj socialna

Anja Kopač je v intervjuju za STA pred mednarodnim praznikom dela pojasnila, da je danes situacija na trgu dela bistveno drugačna kot denimo deset let nazaj. 

Ob pomanjkanju kadra se je pogajalska moč delavcev povečala. Z minimalno plačo je prišlo tudi do premika pri drugih plačah, napredek je denimo pri varnosti in zdravju pri delu.

Demografija kot dolgoročni izziv

Ob demografskih podatkih se je po njenih besedah sicer že pred leti vedelo, da bo danes primanjkovalo delovne sile, pa se ni ukrepalo, »ker politika vedno gleda samo na dani trenutek«. Tudi sicer ni bilo dovolj zaupanja v politiko, da bi kreirala ukrepe, ki bi zdržali na dolgi rok, je opozorila.

»Treba je ves čas ponavljati, da se že dlje časa letno rodi 10.000, 15.000 otrok manj, v desetletnem obdobju to pomeni 100.000 delovno aktivnih manj, hkrati pa živimo dlje. Samo spreminjanje parametrov pokojninskega, zdravstvenega in drugih sistemov ne bo dovolj. Pritiski na sofinanciranje iz državnega proračuna bodo vedno večji, to pa bo onemogočalo druge razvojne poti. Hkrati bodo ti sistemi veliko bolj odvisni od volje vsakokratne oblasti. Tu so še pritiski na zmanjševanje stroškov dela. Če ne bomo pametno ravnali, se lahko že naši otroci zbudijo v državi, ki bo bistveno manj socialna,« je posvarila.

Zaupanje v socialne sisteme upada

Ko sistemi socialne varnosti, med katerimi je tudi dolgotrajna oskrba, ne delujejo, začne padati zaupanje, ko pade zaupanje, uplahne pripravljenost za njihovo financiranje, s tem pa smo že na poti v razgradnjo socialne države, je ponazorila.

Prekarnost ostaja velik problem

Četudi so zaposlitve za nedoločen čas še vedno prevladujoče, izziv po vseh teh letih ostaja prekarnost, ki je s platformnim delom zgolj dobila novo, še bolj ekstremno obliko, je dejala nekdanja ministrica. 

Se pa predvsem mlajši zavestno odločajo za status samostojnih podjetnikov, pri čemer njihova vplačila v sisteme socialne varnosti ne zagotavljajo primerne socialne varnosti, je pristavila.

Na udaru so tako vse delavske pravice, ki so vezane na varnost zaposlitve. »Paket pravic imamo vezan na zaposlitev za nedoločen čas, po drugi strani pa se povečuje delež prekarnih oblik zaposlitev. V teh razmerah na trgu dela prihaja do vedno večjih razlik med pravicami na papirju in dejanskimi pravicami posameznih kategorij delavcev,« je predstavila problematiko.

Potrebne bodo sistemske spremembe

To po njenem mnenju terja razmislek o bolj univerzalnem dostopu do socialnih pravic. 

»Zadnjih 20 let branimo obstoječi sistem, sama pa menim, da bomo morali na neki točki začeti razmišljati izven okvirjev, da bomo namesto iz zaščite delovnega mesta izhajali iz zaščite posameznika, ne glede na to, ali dela kot zaposlen, samozaposlen ali preko platforme,« je pozvala. Vprašala se je, ali ne bi bil znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega sistema smiseln poseben solidarnostni steber za prekarne zaposlene.

Položaj tujih delavcev in integracija

Med ranljivimi skupinami delavcev je izpostavila še tuje delavce, pri čemer je spomnila, da je v Sloveniji tujec že vsak šesti delovno aktivni. Žalostne zgodbe, povezane s kršitvami njihovih pravic, ki se redno pojavljajo v medijih, se lahko prepreči le z dvigom zavesti, da je tako ravnanje delodajalcev »absolutno nesprejemljivo«, je prepričana. Ob naraščanju tuje delovne sile pa je vse večji izziv integracijska politika, je nadaljevala. »Brez resne integracijske strategije gremo v polje ustvarjanja konfliktov v družbi,« se boji.

Spoštovanje delavskih pravic sicer v Sloveniji nadzira inšpektorat za delo. Kopač je na vprašanje, kako ocenjuje njegovo delo, odvrnila, da bi lahko deloval bolje, da pa nikoli ne bo imel toliko inšpektorjev, kot bi jih potreboval. Več bi lahko dosegel s preventivnim ravnanjem, svetovanjem delodajalcem, verjame. V primeru hudih kršitev pa mora priti do sankcij delodajalcev, je podčrtala.

Politika in ideološki spopadi

Dotaknila se je tudi aktualnih političnih razmer po volitvah v državnem zboru. V zvezi s predlogom interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem bloku strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, jo skrbi, da gre za nov primer »ideološkega pozicioniranja v eno ali drugo smer«. Predlog temelji na »ad hoc rešitvah, ki na dolgi rok peljejo iz ene skrajnosti v drugo, v bistvu pa capljamo na mestu in samo ustvarjamo dodatne konflikte v družbi«, je ocenila.

Z rešitvami, kot je predlagana avtomatska upokojitev ob izpolnitvi pogojev in nato polna pokojnina ob nadaljevanju delovne aktivnosti, se denimo po njenih besedah ne upošteva širših posledic na pokojninski sistem. »Zavedam se, da se ne moremo samo pogovarjati, se pa morajo usesti strokovnjaki z institucij, ki imajo številke,« je navedla. »Interventne ukrepe se sprejema v izrednih razmerah, kot so bile denimo v epidemiji covida-19, ko urejamo normalne družbene procese, pa bi morali imeti čas za dogovor. Demokracija zahteva čas,« je pripomnila.

Se pa strinja, da je treba razbremeniti delo. »Absolutno potrebujemo celovito davčno reformo,« je bila nedvoumna in se na poti k višjim neto plačam zavzela za večjo povezanost politike socialnih transferjev in dohodninske obravnave. 

Kot eno od idej je omenila spremembe pri prispevku za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki ga v višini 0,53 odstotka plačujejo delodajalci. V nekaterih evropskih državah so denimo ob sodelovanju zasebnih zavarovalnic uvedli različne višine premij glede na panogo, ob tem pa bonuse in maluse, tako da imajo tam, kjer se za varnost in zdravje naredi več, nižje prispevne stopnje, je povzela.

A ob razbremenitvi dela je treba poskrbeti za ravnovesje, je dejala sogovornica, ki podpira obdavčitev premoženja, tudi z vidika pravičnosti.

Deli tudi mnenje tistih politikov, ki bi ministru za delo odvzeli diskrecijsko pravico za določitev višine minimalne plače. Kot je menila, bi morala imeti končno besedo po posvetovanju socialnih partnerjev vlada, tudi sicer pa bi bilo treba znesek določiti septembra, oktobra ali najpozneje novembra, ko se v gospodarstvu delajo načrti za prihodnje leto.

Predlog SDS, da se področje dela priključi ministrstvu za gospodarstvo, je medtem pospremila z besedami, da je vsaka reorganizacija legitimna, »a praviloma pomeni tudi, da se sistem začasno bolj ukvarja sam s seboj kot z vsebino«. Omenjeni prenos »odpira ključno dilemo, ali bo delo ostalo samostojna družbena vrednota ali pa bo podrejeno predvsem interesom kapitala«. »Ravnotežje med ekonomsko učinkovitostjo in varstvom pravic delavk in delavcev je ključno in ga je treba zavestno ohranjati,« je komentirala.

Nasvet prihodnjemu ministru

Prihodnjemu ministru za delo svetuje spoštovanje socialnih partnerjev in zavzemanje za odprt dialog z družbo. »Minister za delo ima velikanski vpliv na kakovost življenja, tudi najbolj ranljivih, tako da se mora zavedati družbene odgovornosti,« je poudarila.

Na področju delovne zakonodaje je sicer po njenih besedah vedno prostor za izboljšave. Zakon o delovnih razmerjih bi prilagodila razvoju digitalizacije, avtomatizacije in umetne inteligence, osebno zagovarja tudi uzakonitev možnosti 30-urnega delovnega tedna. Po drugi strani bi bilo treba prisluhniti delodajalcem in zmanjševati administrativne ovire, je navedla. »Dvig produktivnosti ni več zgolj ekonomski cilj. Je pogoj za ohranjanje socialne države,« je dodala.

Socialni dialog kot ključ

Nekdanja ministrica trdno verjame v socialni dialog, za kakovostno delovanje Ekonomsko-socialnega sveta pa so odgovorne vse tri strani. Dobrodošla bi bila razprava o tem, ali sindikate in delodajalske organizacije, kjer članstvo že vrsto let ni več obvezno, finančno podpreti, da bodo strokovno opolnomočeni in bo dialog prešel na višjo raven. »Če mora vsak maksimizirati svoje ideje, ne moreš priti do skupnega cilja, potem pa se pogosto dogaja, da se skrivamo za proceduro, ki postane pomembnejša od vsebinskih vprašanj. In tu je nevarnost ESS, namreč da se bo začel izgubljati v postopkih,« je posvarila.

Ostaja tudi zagovornica socialnih sporazumov, sploh takih, ki bi segli prek mandata ene vlade in bi se jih udejanjalo ne glede na to, kdo je na oblasti.

Čas je, da se vsi - politika, socialni partnerji, delavci in državljani - zavemo, da pravice, ki smo jih pridobili, niso večne, je pozvala. »Izpostavila bi našo skupno odgovornost za sooblikovanje in ohranjanje teh pravic. Samo vsi skupaj bomo lahko zagotovili socialno državo. Ker stvari niso več samoumevne, demografija ne bo šla stran in tudi spremembe na trgu ne. Če ne bomo prilagajali sistemov socialne varnosti, naši otroci ne bodo živeli v enaki socialni državi, kot živimo mi,« je sklenila.

Kopač je bila na čelu resorja za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti med letoma 2013 in 2018.