Skoraj tretjina mladih ne verjame, da jim bo delo omogočilo ustvariti družino.
Raziskava, ki jo je za karierno-zaposlitveni portal MojeDelo.com med 634 vprašanimi izvedel Valicon, kaže spremembo odnosa do dela.
Skoraj tretjina mladih ne verjame, da jim bo delo v prihodnjih desetih letih omogočilo ustvariti družino, le 38 odstotkov jih meni, da je lastno stanovanje dosegljiv cilj. Če bi po prvem letu zaposlitve ugotovili, da delo škoduje njihovemu zdravju, bi v podjetju ostala manj kot petina mladih.
Obenem raziskava kaže tudi širše spremembe na trgu dela: zaposleni vse bolj poudarjajo kakovost življenja, ravnovesje med delom in prostim časom ter dobro delovno okolje.
Trud ni več zagotovilo za lasten dom
Med mladimi se krepi občutek, da trdo delo ne prinaša več vsega, kar je nekoč. Čeprav jih 71 odstotkov verjame, da jim bo delo v prihodnjih desetih letih omogočilo ustvariti družino, in 61 odstotkov pričakuje finančno varnost, jih le 38 odstotkov meni, da si bodo lahko zagotovili lastno stanovanje.
Raziskava tako kaže, da mladi ne izgubljajo vere v družino ali delo, vse bolj pa dvomijo, da jim bo delo omogočilo rešiti eno izmed ključnih življenjskih vprašanj – stanovanjsko.
»Pri mladih generacijah ne gre več za pomanjkanje ambicij, temveč za dvom, da bo trud sploh poplačan. Ko mladi ne verjamejo več v klasično obljubo, da trdo delo prinese dom in družino, se spremeni tudi njihov odnos do dela in delodajalcev,« pojasnjuje Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.com.
Zdravje in vrednote pred lojalnostjo delodajalcu
Spremembe so vidne tudi pri odnosu mladih do delodajalcev. Če bi po prvem letu zaposlitve ugotovili, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje, bi podjetje zagotovo ali verjetno zapustilo 81 odstotkov mladih. Če bi ugotovili, da se vrednote podjetja razlikujejo od tistih, ki so jim bile predstavljene ob zaposlitvi, bi jih ostalo 36 odstotkov.
Podobne trende kaže tudi širša populacija. Med najpomembnejšimi dejavniki pri izbiri zaposlitve ostajajo pozitivno delovno okolje, bližina delovnega mesta, zaposlitev za nedoločen čas ter ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Med dejavniki, ki pridobivajo pomen, izstopa možnost dela od doma.
»Delo že dolgo ni več samo vir zaslužka. Postaja del življenja, ki se mu mora prilagoditi, ne pa obratno. Delodajalci, ki bodo to razumeli, bodo lažje privabljali in zadrževali zaposlene,« poudarja Šobar.
Preobremenjenost vse pogostejši razlog za menjavo službe
Med glavnimi razlogi za iskanje nove zaposlitve ostajajo boljši delovni pogoji in boljše delovno okolje, vendar oba dejavnika letos izgubljata na pomenu. V ospredje stopata preobremenjenost in splošno nezadovoljstvo z delom.
Pri pasivnih iskalcih zaposlitve, ki nove službe aktivno ne iščejo, a bi bili pripravljeni zamenjati delovno mesto, sta stres in preobremenjenost med najpomembnejšimi razlogi za razmislek o odhodu.
Raziskava tako kaže, da ljudje službe vse pogosteje ne zapuščajo zaradi višje plače, temveč zaradi želje po boljšem ravnovesju med delom in zasebnim življenjem.
Iskanje službe ni več skrivnost
Raziskava kaže tudi spremembo v odnosu do menjave zaposlitve. Delež ljudi, ki odkrito povedo, da iščejo novo službo, je dosegel najvišjo raven doslej.
Če je še pred nekaj leti veljalo, da je iskanje nove zaposlitve nekaj, kar zaposleni skrivajo, danes vse več ljudi o svojih kariernih načrtih govori javno. Posledično pridobivajo pomen tudi družbena omrežja in profesionalne platforme, kot je LinkedIn.
Negotovost se kaže tudi v pričakovanjih glede trga dela. Delež vprašanih, ki pričakujejo več brezposelnih v prihodnjem letu, se je povečal s 45 na 57 odstotkov. Gre za najvišjo raven pesimizma doslej.
Najbolj pesimistični so zaposleni v proizvodnji in pasivni iskalci zaposlitve. Kljub temu zaznana varnost lastne zaposlitve ostaja razmeroma visoka, kar kaže, da razlogi za razmislek o menjavi službe vse pogosteje izvirajo iz osebnih pričakovanj in ne zgolj iz razmer na trgu dela.
Umetna inteligenca vse pogosteje pomaga pri iskanju zaposlitve
Umetna inteligenca postaja vse bolj prisotna v delovnem okolju. Delež vprašanih, ki poročajo, da se umetna inteligenca na njihovem delovnem mestu uporablja redno in v širšem obsegu, se je v enem letu povečal z 18 na 25 odstotkov.
Hkrati se je zmanjšal delež tistih, ki menijo, da se umetna inteligenca pri njihovem delu ne uporablja in se tudi ne bo uporabljala, in sicer z 32 na 23 odstotkov. Strah pred tem, da bi umetna inteligenca nadomestila ljudi pri njihovem delu, ostaja razmeroma nizek.
Največ pričakovanj glede uporabe umetne inteligence imajo aktivni iskalci zaposlitve, od katerih jih tretjina pričakuje, da bo umetna inteligenca del njihovega delovnega okolja. Prav aktivni iskalci zaposlitve so tudi med najpogostejšimi uporabniki umetne inteligece.
