Tudi letos je počastitev dneva reformacije potekala v Evangeličanski cerkvi, o pomenu slovenskega jezika pa je spregovoril zgodovinar Aleš Maver.
Dan reformacije, ki ga v Sloveniji obeležujemo 31. oktobra, nas spominja na obdobje verskih in družbenih sprememb v 16. stoletju. Reformacijsko gibanje je pomembno vplivalo tudi na razvoj slovenskega knjižnega jezika, zlasti z delom Primoža Trubarja, ki je leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik, prvi knjigi v slovenščini.
V Evangeličanski cerkvi so danes pripravili slovesnost in se poklonili posameznikom, ki so zaznamovali razvoj slovenskega jezika, književnosti in narodne zavesti. Slavnostni govorec je bil zgodovinar Aleš Maver s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Evangeličani so pomembno zaznamovali podobo Maribora
Slavnostni govorec Aleš Maver je v nagovoru spregovoril o zgodovini evangeličanske skupnosti v Mariboru in njenem prispevku k razvoju mesta. Priznal je, da je pripadnike različnih verskih tradicij v zgodovini sprva razumel predvsem kot nasprotnike v verskih sporih, pozneje pa je ob spoznavanju lokalne zgodovine odkrival tudi drugačno, bolj večplastno podobo.
»Podobno kot marsikdo, sem v njih videl predvsem pripadnike tuje, drugačne nemške kulture. Ravno zaradi tega, mnogi med njimi v splošni zavesti nimajo mesta sooblikovalcev podobe Maribora,« je povedal Maver
Posebej je izpostavil, da so evangeličani pomembno sodelovali pri oblikovanju mestne podobe, čeprav njihov prispevek v splošni zavesti pogosto ni dovolj prepoznan. Med drugim je omenil posameznike, ki so zaznamovali mariborsko arhitekturo, umetnost in izobraževanje.
Med njimi je izpostavil slikarja Eduarda Lindta, arhitekta Hartmanna in Fritza Friedricha ter Hermanna Goetheja, ki je leta 1872 ustanovil sadjarsko in vinogradniško šolo, eno pomembnejših izobraževalnih ustanov v takratnem Mariboru.
Maver je del govora namenil tudi Idi Reiser, ženi nekdanjega mariborskega župana Matevža Reiserja. Bila je dejavna članica evangeličanske skupnosti in je sodelovala pri delovanju različnih mestnih ustanov in društev. Po Maverjevih besedah njena zgodba kaže, da so evangeličani pomembno sooblikovali Maribor, kakršnega poznamo danes.
Reformacija kot opomin za današnji čas
Podžupan Gregor Reichenberg je v nagovoru poudaril, da je dan reformacije praznik vere, zgodovine in kulture, obenem pa priložnost za razmislek o vrednotah, ki jih želimo živeti danes.
Opozoril je na pomen svobode vesti, osebne odgovornosti in pravice posameznika, da išče svojo pot. Te vrednote so po njegovih besedah pomembne tudi v času hitrih sprememb, nasprotovanj in vse pogostejše nestrpnosti.
»Svoboda ni samo pravica, da mislimo drugače, je tudi pripravljenost, da drugemu to pravico priznamo,« je poudaril Reichenberg.
Maribor je opisal kot mesto različnih zgodb, kultur in verskih tradicij, ki so ga skozi stoletja soustvarjali ljudje različnih narodnosti in prepričanj. Med njimi ima pomembno mesto tudi evangeličanska skupnost, katere prispevek ni ostal zapisan le v zgodovinskih dokumentih, temveč je viden tudi v podobi in življenju mesta.
»Poznavanje zgodovine je priložnost, da bolje razumemo sedanjost in odgovorno oblikujemo prihodnost,« je poudaril podžupan.
Za kulturno popestritev programa slovesnosti sta poskrbela sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt.
