Znana mariborska televizijka o mariborščini: »Nihče, ki ni iz Maribora, je ne zna govoriti«

Veronik K. Žajdela je znana radijska in televizijska voditeljica, ki gledalce oddaje Dobro jutro na TV Slovenija pozdravlja iz mariborskega studia. Zadnje čase jo lahko gledamo tudi na njenem YouTube kanalu, znana pa je tudi kot hodeča enciklopedija filmskega sveta, ki se že vrsto let redno udeležuje filmskih festivalov po vsem svetu. 

V pogovoru se je razgovorila o štajerski prestolnici, nam zaupala najljubši spomin na Maribor in razbijala stereotipe o Mariborčanih. 

Ste avtohtona Mariborčanka? Kdaj in kje se je začela vaša »mariborska pot«? 

»Avtohtona, kolikor je možno, otrok in najstnik centra. Moja pot se je začela sredi poletja v mariborski splošni bolnišnici.«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Mariborčane? 

»Ponosni in trmasti, to zagotovo. Ampak načeloma pa ne 'žleht'. Če ima kdo preveč tega slednjega poleg prvih dveh lastnosti, se je očitno že malo mešal s kakim drugim mestom. (smeh)«

Kakšna predstava o Mariborčanih je najbolj zgrešena?

»Da smo vsi nogometni huligani. In pa govor. Glava me boli vsakič, ko slišim ‘medijsko’ mariborščino. To naj bi bilo narečje, ki ga ne-Mariborčani razumejo kot mariborščino, nam pa je to kakofonija vseh vzhodno štajerskih narečij. Nihče, ki ni iz Maribora, ne zna govoriti mariborščine. Pika. Nehajte se truditi.«

Kaj je vaša prva asociacija na Maribor? 

»Lent. Stari most. Pohorje. Kalvarija. V tem vrstnem redu. Mi smo se še igrali ob Dravi na Lentu in naredili prve smučarske korake v luknji pod vzpenjačo, kjer zdaj stoji hotel. Na Pohorju je ogromno koč, kjer smo imeli vikend zabave in skoraj vse so bile del kakšne nore, nepozabne, tudi žalostne zgodbe, ki bi jih lahko zbrala v knjigo. Stopnice na Kalvarijo pa bodo za vedno povezane z najstniškimi leti. Zaradi takih in drugačnih dogodivščin.«

Katera pesem vas spomni na Maribor? 

»Moje mesto, Leonart. Vedno me ponese domov.«

Kateri del Maribora vam je najbolj pri srcu in zakaj? 

»Vrbanski plato. Moj prvi poljub je bil tam  (smeh). Čisto zares pa zato, ker je bilo tam moje prvo stanovanje po faksu, prvi samostojni koraki v odrasli svet. Majhno stanovanje v tretjem nadstropju, ki je imelo temu primerno nizko najemnino in si ga lahko počistil in pospravil v pol ure. Lepi spomini.«

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Piramido, na Pohorje in na Kalvarijo?

»Odvisno od sezone in vremena, povprečno recimo enkrat na dva, tri mesece. Na eno ali drugo, ne na vse troje. Nazadnje sem bila na Pohorju dva tedna nazaj, smo snemali reportažo. To tudi šteje, ali samo v prostem času? (smeh)«

Kam v Mariboru greste najraje na pijačo, kam na kosilo, kam na sladico in kam se zabavati? 

»Uf, to pa bo težko. Nimam ene lokacije. Kavo rada spijem ali na Lentu ali v Promenadi, odvisno od časa. Kosilo med tednom je bolj luksuz kot redna aktivnost, če imam čas, pa grem res z veseljem v Sidro, še posebej zdaj, ko je prenovljen. Zabava pa je tam in takrat ko se Shocker D spravi v organizacijo. Po možnosti je zraven še dj OM.«

Katere tri znamenitosti mesta bi priporočili tujcu, da si jih mora nujno ogledati v Mariboru? 

»Rotovško klet. Tisto res klet, ki se razteza pod praktično celim mestom. Botanični vrt Univerze v Mariboru, vedno imajo kake zanimive dogodke in predavanja, nazadnje sem bila tam, ko smo spoznavali sviloprejke in nastanek svile. Pa vzpon na stolp Stolne cerkve. Čeprav zdaj, ko je Rotovž gradbišče razgled ni tako lep, kot po navadi.«

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Maribora? 

»Ja, čakaj zdaj, če jo povem, potem ne bo več skrivnost, a ne?«

Kaj je vaša najljubša štajerska fraza ali beseda (ali štajerski argo)? 

»Nisn jezna, samo me razp*di.«

Kaj je po vašem mnenju največji minus štajerske prestolnice? 

»Vedno težje se je prebiti skoznjo. Poskusite z avtom it iz Gosposvetske na Pobrežje. In ja, vem, da imamo javni prevoz pa Mbajk, ampak mi to ne koristi veliko, ko dostavljam pet vreč mačjega peska tašči ali peljem mami predalnik. In polovično načrtovanje. Dobili smo čudovito peš cono v centru, ni pa poskrbljeno  za parkirišča zunaj nje. Če torej želiš recimo s Tezna na kavo na Poštno, kje boš pa v okolici parkiral? Niti slučajno nisem pristaš tega, da moraš z avtom do vsakih vrat, ampak pričakovanje, da bo kdorkoli hodil pol ure in več od avta do kavarne je pa res nerealno.«

Kdo je za vas ikona Maribora in zakaj? 

»Tone Partljič. A res moram razlagati, zakaj?«

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ulicah Maribora? 

»Režiser Matjaž Latin. Ma prav povsod se srečujeva. (smeh)«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Maribor?

»Zid na Kalvariji. V srednji šoli ga ni bilo petka, da ne bi proti večeru posedali tam in občudovali lučke našega lepega mesta. Nismo gledali samo lučk, se razume, ampak vsega pa tudi ne rabite vedeti. (smeh)«

Komentar na stereotipe o Mariborčanih

Gostoljubnost in prijaznost: Mariborčani veljajo za zelo gostoljubne in prijazne ljudi, ki radi sprejmejo obiskovalce in jim pokažejo mesto ter okolico.

»To drži. V kolikor nisi obleče v določen odtenek zelene barve. Ali pa naročiš Union. Ali pa rečeš živjo. (smeh) Ne, ne, nismo tako zelo anti-ljubljanski, resnično mislim, da večina je gostoljubna in prijazna, izjeme pa seveda vedno obstajajo.«
 
Štajerska trma: Pogosto se govori o štajerski trmi, kar pomeni, da so Mariborčani vztrajni in odločni, ko gre za doseganje svojih ciljev.

»Uf ja, štajerska trma je resnična in zelo zelo trmasta. Gre pa to z roko v roki z zvestobo. Smo tudi zelo trmasto zvesti, kar včasih drago plačamo.«

Ponos na svojo identiteto: Mariborčani so zelo ponosni na svoje mesto in regijo ter močno poudarjajo svojo štajersko identiteto.

»Drži do neke mere, ampak bodimo pošteni. Ni tu Maribor izjema, marsikatero mesto ima prebivalce s točno temi lastnostmi. Tako da tega ne bi štela za specifično le mariborsko identiteto.«

Nogometna strast: Mariborčani so znani po svoji strasti do nogometa, še posebej do lokalnega kluba NK Maribor, ki ima močno podporo navijačev.

»Imam sodelavca (Igor iz oddaje Dobro jutro), ki mi vsakič pove, da moja obleka/plašč/torba/čevlji niso ok, ker so zeleni. In vsakič mu povem, da imam rada zeleno barvo, da se rada oblečem v zeleno, imam pa vedno takrat nekje na sebi tudi nekaj vijoličnega, pa četudi bolj skritega, tako da je v tem primeru zelena ok. In on pravi, ne, NIKOLI ni ok. In potem ponoviva identični pogovor naslednjič, ko pridem oblečena v karkoli zelenega. (smeh) Ja, fuzbal je resna stvar. Ne se tu hecat.«

Rivalstvo z Ljubljano: Obstaja znano rivalstvo med Mariborom in Ljubljano, ki se kaže na različnih področjih, predvsem pa v športu in kulturnih razlikah.

»Prosim vas lepo, pokažite mi eno državo, kjer prestolnica in drugo največje mesto nista rivala. Morda mlajše generacije gledajo na to drugače, ampak meni se še vedno zdi zabavno, da prijatelje iz Ljubljane, ki pridejo na obisk, spomnim, da naj ne pozabijo na potni list, sicer ne bodo prišli čez Trojane. To, da je najlepša stvar v Ljubljani tabla za Maribor pa je itak vsakomur jasno. (smeh)«