Na včerajšnji okrogli mizi o prometu v Mariboru je tekla razprava o prometni ureditvi na Starem mostu, težavah na Trgu revolucije in o zelenem prehodu.
V zadnjem času je Mariborčane pogosto presenetila kakšna novica o spremenjeni prometni ureditvi. Največ prahu sta dvignili odločitvi o prometnem režimu na prenovljenem Lentu in nedavna dilema glede prometa na Starem mostu, ki je naposled spet prevozen.
Lista kolesarjev in pešcev je sinoči v Vetrinjskem dvorcu organizirala okroglo mizo z naslovom Promet in urbanizem v Mariboru - Kako naprej?, na kateri so udeleženci razpravljali o potencialnih dolgoročnih načrtih in rešitvah za aktualne mobilnostne zagate in skrbi občanov.
»Želeli smo povabiti predstavnike z občine in debato dvigniti na višji nivo, kot ta poteka na družbenih omrežjih. Tukaj iščemo konstruktivne rešitve in možnosti, kaj bi se v tem mestu dalo izboljšati,« je povedal predsednik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar.
Prometni zamaški na Trgu revolucije
Kot je pojasnil podžupan za področje prometa Mestne občine Maribor Samo Peter Medved, so želeli promet ob za motorni promet zaprtem Starem mostu meriti do 20. oktobra, a so ga zaradi pritiskov naposled odprli:
»Na tistem območju imamo dva prometna pasova - eden gre na most, drugi pa na Pobreško cesto. Prihajalo je do prepletanja, kjer sta se dva pasova združila v enega in zaradi tega so bile zamude še bistveno večje,« je povedal.
Ob tem so zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor izpostavljali, da so na uvrščanje iz garažne hiše na glavno cesto potrebovali tudi do uro in pol.
»Pojavljata se dve teoriji. Ena, da se na prometne razmere odzovemo z gradnjo nove infrastrukture, in druga, da z vidika trajnostne mobilnosti preuredimo javni prostor in spodbujamo kolesarjenje, pešačenje ter uporabo javnega potniškega prometa.« pojasnjuje Medved in dodaja, da pri prvi opciji niso odvisni le od sebe, ampak zelo tudi od države.
Potreba po boljšem javnem prometu
Rotar izpostavlja, da mora željo po izrivanju avtomobilov iz mesta podpreti tudi boljši javni promet. Težavo vidi predvsem v tem, da se vozni park prenavlja, ne išče pa se dolgoročna rešitev:
»Prenova linij je zgolj manjša nadgradnja, ni pa preskok na novo generacijo - za to je potrebna še ena faza.«
Prisotni občani so opozorili tudi na dejstvo, da se veliko delavcev vozi v Maribor iz okoliških krajev, ki nimajo dobre povezave javnega potniškega prometa. Zato je treba poleg občanov in turistov vzeti v obzir tudi njih. Poleg tega je za mnoge avtomobil še vedno bistveno hitrejša in priročnejša mobilnostna rešitev.
Kako je s parkirno hišo Ljudski vrt?
V okolici centra mesta je parkiranje vse večji izziv, ena od rešitev bi bila tudi garažna hiša pri Ljudskem vrtu, ki bi jo brez dvoma cenili tudi tamkajšnji stanovalci.
»Garažna hiša je v prostorskem načrtu že 20 let. Gradnja tovrstnih objektov pa ni možna z evropskimi sredstvi - denar dobimo le za ukinjanje parkirnih mest, ne pa za gradnjo novih,« je povedal Medved.
Po poskusu, da bi v prenovo Slomškovega trga vključili še garažno hišo, projekt ni uspel, zato so se na občini lotili bolj podrobne priprave občinskega načrta, ki vključuje javnost: »Stvari bodo narejene, nihče se jih ne izogiba. Izveden bo tudi javni arhitekturni natečaj.«
Nov trgovski center?
Podžupan za področje prostora Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg vidi potencial v zgoščevanju prebivalca, kjer so ti že naseljeni:
»Raje zgoščevanje navznoter, kot širjenje navzven. Ko zgostiš gradbeno maso, prideš do določenih prostorskih sprememb. Če želimo postati srednje veliko mesto, rabimo več prebivalcev, ki prihajajo ob povečanju števila stanovanj. Zato pa je potreben partner, ki bo na predelu v okolici Ljudskega vrta in Slomškovega trga omogočil podzemno možnost parkiranja.«
Prisotni so pri tem opozorili tudi na nevarnost neznosnih prometnih zamaškov, v kolikor se ob takšnem načrtu zares dobro ne preuči tudi prometna infrastruktura.
Ena izmed idej je tudi postavitev (manjšega) nakupovalnega centra, ki bi omogočal tudi parkiranje. Ob tem je predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid izrazil pomislek, če res želimo mesto spremeniti v bermudski trikotnik treh trgovskih centrov zgolj za voljo pridobivanja investitorjev.
Še vedno je živa tudi ideja o tunelu pod centrom mesta, ki bi povezal vzhod z zahodom in s tem razbremenil v tem trenutku najbolj prometne ulice.
