Od makadamskih cest do sodobnih električnih avtobusov. Zgodba o javnem potniškem prometu v Mariboru se je pričela davnega leta 1926, ko je takratna mestna občina kupila tri avtobuse.
Maribor letos obeležuje 100 let javnega potniškega prometa. Prvi avtobus potnike je potnike v Mariboru zapeljal leta 1926. Takratna občina je kupila tri avtobuse znamke Renault in uredila garaže v Kopališki ulici poleg mestnega kopališča. Ustanovljeno je bilo prvo avtobusno podjetje v mestu.
To je 26. decembra 1926 uvedlo dve liniji, in sicer med Mariborom in Selnico ter med Mariborom in Celjem.
V tistih časih je vožnja trajala več kot dve uri, cesta je bila makadamska, za vozovnico se je odštelo pet dinarjev, voznik pa je ustavljal potnicam in potnikom kar pri gostilnah.
Zlata 80. leta 20. stoletja in težki časi po drugi svetovni vojni
Že leto pozneje je mesto dobilo prvi mestni avtobusni liniji, ki sta povezovali kolodvor, Kadetnico, Glavni trg in Studence. Do konca tridesetih let prejšnjega stoletja je vozni park narasel na 33 avtobusov, po drugi svetovni vojni pa se je razvoj še pospešil.
Leta 1970 se je glavna avtobusna postaja, zgrajena leta 1935 na Glavnem trgu, preselila pred železniško postajo.
Pomembno obdobje je zaznamovalo podjetje Certus, ki je v osemdesetih letih veljalo za eno največjih mariborskih podjetij.
Leta 1986 je imel Certus AP Maribor kar 475 avtobusov in skoraj 1500 zaposlenih. To je tudi leto, ko se je v mariborskem javnem potniškem prometu prepeljalo največ potnikov. V letu 1989 je sledila otvoritev nove avtobusne postaje na Mlinski ulici.
Posebno mesto v zgodovini imajo tudi dogodki iz leta 1991, ko so bili avtobusi uporabljeni kot barikade med osamosvojitveno vojno. Na različnih lokacijah je bilo angažiranih 79 avtobusov, več kot sto zaposlenih pa je sodelovalo pri obrambi Slovenije.
Po osamosvojitveni vojni so nastopili težki časi. Poleg vojne škode, izgube bivših jugoslovanskih trgov, propada mariborske industrije in ukinjenih subvencij, je sledil tudi upad števila potnikov.
Danes v voznem parku več kot sto vozil, novost prve električne »harmonike«
Od leta 2011 za mestni potniški promet skrbi Marprom, ki danes upravlja vozni park s 101 vozilom, od tega jih je že 25 popolnoma električnih.
Z električnimi avtobusi so v celoti ali delno elektrificirali že pet mestnih linij: G5, G6, P7, P17 in P19. Povsem elektrificirani so tudi prevoz na klic z vozili Maister in Doktor Maister ter prevoz z mestnim vlakcem.
»Električna vozila zmanjšujejo škodljive izpuste prašnih delcev in CO₂ v prometu, hkrati pa ne povzročajo hrupa,« poudarjajo v Marpromu. »To posledično prispeva k čistejšemu zraku in prijetnejšemu mestu za vse prebivalce ter obiskovalce. Elektrifikacija flote je pomembna tudi v luči podražitev dizelskega goriva v zadnjem času,« dodajajo.
Maribor bo kmalu dobil tudi električne zglobne avtobuse. Kot napovedujejo v Marpromu, bodo ti v promet vključeni predvidoma že junija.
Voznikov zaenkrat ne primanjkuje
Vozni kader trenutno sestavlja 129 voznikov in 36 voznic. V Marpromu pravijo, da sedanje število voznega osebja zadostuje potrebam mestnega potniškega prometa. Kljub temu Marprom skrbi za ustrezno kadrovsko situacijo tudi v prihodnje
Resnim kandidatom, ki so stari vsaj 21 let, imajo vozniško dovoljenje kategorije B in željo postati voznik avtobusa, financirajo pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij C in D. Slednja je skupaj s kodo EU 95 pogoj za opravljanje poklica voznika avtobusa.
»Pri zagotavljanju kadrov Marprom že vrsto let tesno sodeluje z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, območno enoto v Mariboru. Gre za sodelovanje v smislu napotitev primernih kandidatov, ki želijo revitalizirati svojo kariero, hkrati pa skupaj z zavodom organiziramo različne dogodke, kjer promoviramo poklic voznika,« pojasnjujejo.
Beležijo porast potnikov
Mestni potniški promet je lani doživel celovito prenovo linij, letos pa Marprom beleži opazen porast števila potnikov. V prvem četrtletju tega leta so mestni avtobusi prepeljali skoraj šest odstotkov več potnikov kot v enakem obdobju lani.
Najbolj obremenjeni sta liniji G1 Tezno in G6 Vzpenjača. Vsaka v povprečju prepelje okoli 1900 potnikov dnevno.
Med potniki je največ dijakov, študentov in upokojencev.
Do leta 2028 več kot 50 električnih vozil
V Marpromu napovedujejo, da bodo skupaj z Mestno občino Maribor tudi v prihodnje sledili cilju sodobnega, učinkovitega, zanesljivega in okolju prijaznega javnega potniškega prometa.
»Skupno bo do leta 2028 v voznem parku več kot 50 električnih vozil, kar bo predstavljalo približno polovico celotne flote in pomemben korak k trajnostni preobrazbi mestnega potniškega prometa,« pojasnjujejo.
Med največje korake naprej v zadnjih letih v podjetju uvrščajo elektrifikacijo voznega parka, prenovo avtobusnih linij in posodobitev glavne avtobusne postaje.
Pametna križišča za hitrejše avtobuse in ločeni avtobusni pasovi?
V Mariboru že uvajajo tudi sistem prednostne vožnje za mestni potniški promet. Tako imenovani Bus Priority je bil najprej vzpostavljen v križišču Ulica Moše Pijada–Gorkega ob zamenjavi semaforske opreme leta 2024, nato pa leta 2025 še v križišču Gorkega–Ulica pariške komune.
»Gre za dobrodošlo pridobitev v smislu zagotavljanja čim bolj tekočih voženj mestnih avtobusov, zato je tak sistem predviden še v drugih križiščih v mestu,« napovedujejo pri Marpromu.
Ali Maribor v prihodnosti realno lahko dobi ločene avtobusne pasove? Na Marpomu pojasnjujejo, da bo odločitev o morebitnih ločenih avtobusnih pasovih sprejeta ob upoštevanju širše oziroma celovite prometne ureditve v Mestni občini Maribor.
