Katana, tradicionalna japonska oblačila in gibi, ki na prvi pogled spominjajo na prizore iz samurajskih filmov. A pri samurajskem mečevanju ne gre zgolj za boj z mečem. V društvu poudarjajo, da je katana predvsem orodje za učenje discipline in zbranosti.
Športno društvo Mečevanje Slovenije se je danes predstavilo v mariborskem Mestnem parku, kjer so lahko obiskovalci spoznali osnove tradicionalnega samurajskega mečevanja. Ob prikazu tehnik pa smo preverili tudi, kaj se pravzaprav skriva za veščino, ki je v Sloveniji precej manj poznana od karateja ali aikida.
»Samurajsko mečevanje je v osnovi šport. Gre za borilno veščino, pri kateri uporabljamo katano. Katana je v tem primeru športni rekvizit, nanaša pa se na zgodovino japonske kulture in samurajev,« pojasnjuje Denis Podaj, predsednik društva in sensei, kar je japonski izraz za učitelja.
Kdo so bili samuraji?
Samuraji so bili vojaški bojevniki fevdalne Japonske, katerih vpliv se je začel krepiti okoli 12. stoletja. Samurajski razred je obstajal več stoletij, vse do druge polovice 19. stoletja. Danes so predvsem simbol japonske zgodovine in kulture, z njimi pa povezujemo vrednote, kot so disciplina, čast in samonadzor. Prav ohranjanje tega izročila je eden od namenov društva.
Na treningih se člani učijo različnih tehnik mečevanja, pri čemer vse poteka postopoma. Začnejo z osnovnimi prijemi in gibi, nato pa spoznavajo vse zahtevnejše tehnike in simulacije boja. Pri tem na začetku seveda ne uporabljajo pravih katan, temveč prilagojene rekvizite.
»Vedno se začne z osnovami, s spoznavanjem osnovnih prijemov, kako pravzaprav držiš meč, prvih zasekov in prvih gibov. Najprej se naučiš, kako se pravilno izvleče katana iz nožnice in kako jo pospraviš, da ne pride do poškodb. « pravi Podaj.
Katana je več kot le orožje
Čeprav je katana tisto, kar najprej pritegne pozornost, je po njegovih besedah bistvo vadbe precej širše, saj pomemben del predstavlja tudi osebni razvoj.
»Danes je mečevanje predvsem delo na sebi, samozavesti in umu. To ni tekmovalni šport, ampak sčasoma postane tvoj način življenja.«
Pri tem ima po njegovih besedah velik pomen tudi simbolika posameznih gibov.
»Pri japonski kulturi je v ozadju ogromno zgodovine in simbolike. Vsak gib, vsak zasek, čeprav na videz deluje samo, kot da narediš eno črto, nosi svoj pomen.«
Ena izmed uvodnih kat, ki se jih učenci pri senseju naučijo, nosi pomen »naprej« in ponazarja dejstvo, da bojevnik v življenju napreduje in se ne ozira nazaj. Predsednik društva poudarja, da je tudi samurajski kodeks, čeprav izvira iz preteklosti, mogoče razumeti skozi sodoben način življenja.
»Ko si pod stresom, vzameš v roke katano«
Čeprav gre v osnovi za borilno veščino, mečevanje mnogi dojemajo kot meditacijo. Podaj svoje učence uči po starem japonskem pregovoru, da mora biti šalica prazna, preden lahko vanjo naliješ novo tekočino. To pomeni, da je pomembno, da pride učenec na trening s prečiščenim umom, da lahko sprejme novo znanje.
»Pri mečevanju se lahko osredotočiš na več stvari; lahko greš bolj borbeno, lahko delaš s katami, lahko pa ubereš popolnoma rekreativni pristop. Ko se poglobiš v gibe, je to lahko na nek način meditacija. Ko si pod stresom, vzameš katano v roke, narediš nekaj gibov, umiriš svoje telo in roko.«
V devetih letih jih je obiskovalo že 120 učencev
Trenutno je v društvu okoli deset članov, najmlajši je star 12, najstarejši pa 50 let. A v preteklih devetih letih je društvo urilo več kot sto učencev.
»Klub obstaja že devet let, do zdaj pa smo imeli okoli 120 učencev, ki so šli skozi našo šolo in treninge. Nekateri za nekaj mesecev, nekateri tudi za več let. Večinoma k nam prihajajo najstniki, običajno začnejo pri 12 ali 13 letih.«
Društvo sicer ni omejeno zgolj na Maribor, ampak deluje po različnih delih Slovenije. Zato so tudi treningi razkropljeni po vseh regijah.
»Samurajsko mečevanje ni tako popularno kot karate ali druge borilne veščine. Morda zato, ker se v popularni kulturi ne pojavlja tako pogosto ali pa starši zmotno mislijo, da so velike možnosti poškodb.«
Bi se radi preizkusili? Ne potrebujete niti meča
Podaja smo vprašali, kaj za trening potrebuje nekdo, ki ga mečevanje sicer zanima, a nima dovolj poguma, da bi prišel na spoznavni trening. Pojasnil je, da dobra fizična pripravljenost ni pogoj, da se posveti vsakemu posamezniku posebej in da je mečevanje primerno praktično za vsakogar.
Začetnikom ni treba prinesti niti lastne opreme. Društvo ima za prve treninge na voljo vse potrebno, novinec pa potrebuje samo športna oblačila in pripravljenost na učenje. Članarina je enkratna in znaša 50 evrov.
»Za sam začetek praktično ne rabiš nič, ne znanja ne opreme, samo radovednost in dobro voljo.«
Prav to so želeli obiskovalcem približati tudi v Mestnem parku, kjer je predsednik društva z dvema učencema prikazal osnovne samurajske gibe.
