Včeraj se je poslovila Zinka Zorko, jezikoslovka in dialektologinja ter prva mariborska akademikinja. Umrla je v 83. letu v Selnici ob Dravi.
Umrla je prva mariborska akademikinja Zinka Zorko, doktorica jezikoslovnih znanosti in nekdanja redna profesorica Pedagoške fakultete v Mariboru (danes Filozofske fakultete), ki je zaslužna za ene najpomembnejših dosežkov na področju jezikoslovja oziroma dialektologije. Kot večkratna predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti je tudi aktivno sodelovala pri preraščanju Pedagoške akademije v Pedagoško fakulteto.
Po zaključeni II. gimnaziji v Mariboru se je vpisala na študij slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, kjer je 1961 tudi diplomirala, za diplomsko delo iz dialektologije pa prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Po desetih letih pedagoškega dela na Ravnah na Koroškem se je kot asistentka za slovenski jezik na Pedagoški akademiji v Mariboru vpisala na magistrski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani in zagovarjala magistrsko nalogo Koroški govori na severnem Pohorju zahodno od Ruš do Vuzenice ter 1986 doktorsko disertacijo Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu.
Redna profesorica za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo je postala 1996, bila štiri leta prodekanka na PF za znanstvenoraziskovalno delo, od 1999 do 2003, ko se je upokojila, pa prorektorica na Univerzi v Mariboru, zadolžena za knjižnični sistem in habilitacije.
Za izredno članico SAZU je bila izvoljena 2003, 21. maja 2009 pa za redno članico SAZU.
Leta 2013 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini.
Raziskovala štajerska, koroška in panonska narečja
V središču znanstvenega dela Zinke Zorko je bilo raziskovanje koroških, štajerskih in panonskih narečij na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravni, nastajanje mednarečij, prehodnih govorov in mariborskega mestnega govora.
Zunaj meja Republike Slovenije je raziskala govore v Podjuni, na Mlakah, v Radvanju, Gradišču, Lučanah in v Radgonskem kotu v Avstriji, v Števanovcih in Andovcih na Madžarskem ter v Štrigovi in Humu na Sutli na Hrvaškem. O vlogi narečja v medijih (zlasti v narečni pesmi, romanu in filmu) je poročala na mednarodnih sestankih na Finskem, v Avstriji, Italiji in Nemčiji.
Objavila je tri dialektološke monografije: Narečna podoba Dravske doline (1995 pri Kulturnem forumu Maribor), Haloško narečje in druge dialektološke študije (1998 pri Založbi Zora /6/ v Mariboru) in 2009 Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih (pri Mednarodni založbi Zora Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru).
V prvi knjigi predstavlja nove dialektološke izsledke na severnem Pohorju, na Kozjaku in v Dravski dolini in postavlja mejo med koroščino in štajerščino pri Fali. V drugi monografiji je razdelila dotlej slabo raziskano haloško narečje na tri podnarečja, na vzhodu je odkrila ohranjeno tonemskost. V tej knjigi je objavila tudi nekaj monografskih študij (prleščina, prekmurščina, severnoštajerska narečja ter dialektizmi v Dajnkovih, Ivanocyjevih in Prežihovih delih), našteva zgolj nekaj od njenih dosežkov SAZU.
