Zastrupitve psov ob Bohinjskem jezeru: To so pokazale analize

Pristojne institucije in znanstveniki si prizadevajo odkriti vzrok, pri čemer se kot potencialni krivci pojavljajo cianobakterije – mikroorganizmi, ki v določenih pogojih lahko proizvajajo nevarne toksine.

Mikroskopske in molekularne analize vzorcev

Znanstvena skupina Ciano SLO je izvedla mikroskopsko analizo vzorca vode iz območja z opazno plavajočo goščo.

 Analiza je pokazala, da vzorec sestavljajo približno pol cianobakterij in pol zelenih alg. 

Zelene alge niso nevarne, medtem ko so cianobakterije znane po tem, da lahko tvorijo cianotoksine, strupene za živali in ljudi.

Ekipa namerava v tem tednu opraviti še molekularno analizo z metodo qPCR, ki omogoča odkrivanje genov, povezanih z nastajanjem toksinov.

Pomembno pa je poudariti, da nobena od teh metod ne potrjuje dejanske prisotnosti toksinov, temveč zgolj potencial zanje.

Smrt psov in simptomi zastrupitve

Do sedaj sta uradno poginila dva psa, eden v Kranju in eden v Škofji Loki. 

Neuradno naj bi bilo zastrupljenih še več psov, vsi pa so imeli skupno točko: kratek stik z vodo na območju Bohinj Ukanc. 

Simptomi so vključevali tresenje, bruhanje in penjenje iz ust, kar je vzbudilo sum na zastrupitev s cianotoksini.

Večina prizadetih psov je pripadala tujim lastnikom, kar dodatno otežuje sledenje primerom in dosledno zbiranje podatkov.

Aktivnosti pristojnih inštitucij

Na dogajanje so se odzvale številne institucije. 

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je v vzorcih vode identificiral tri rodove potencialno strupenih cianobakterij, kar potrjuje potrebo po nadaljnjih raziskavah. 

Veterinarje pozivajo, naj v primeru suma na zastrupitev s cianotoksini kontaktirajo NIB za sodelovanje.

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je začela preiskavo, vključno z obdukcijo enega izmed poginulih psov.

Zadeva je bila predana tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje in ministrstvu za zdravje, da se razjasnijo morebitna tveganja za javno zdravje.

Jezero uradno še vedno varno za kopanje

Kljub dogodkom Agencija Republike Slovenije za okolje zagotavlja, da je Bohinjsko jezero v dobrem kemijskem in ekološkem stanju. 

Redne mikrobiološke preiskave, ki se izvajajo vsakih 14 dni, zaenkrat kažejo na ustrezno kakovost vode za kopanje.

Župan Bohinja Jože Sodja je potrdil, da preiskave intenzivno potekajo, vendar do pridobitve dokončnih rezultatov ostaja vzrok zastrupitev neznan.

Previdnost velja – predvsem za lastnike psov

Strokovnjaki pozivajo k previdnosti. 

Dokler ne bo potrjeno, ali so cianotoksini prisotni in v kakšni koncentraciji, je priporočljivo, da lastniki psov omejijo stik živali z vodo v Bohinjskem jezeru, zlasti na območju Ukanca. 

Preiskave se nadaljujejo z namenom zaščite zdravja tako živali kot ljudi.