Alfi Nipič je pustil na mestu Mariboru, Štajerski in Sloveniji v zadnjih 60-ih letih izjemen pečat.
Na današnji dan mineva natanko 50 let, odkar je v studiu 14 RTV Ljubljana posnel pesem Silvestrski poljub. To legendarno skladbo tako prepevamo že od silvestrovega leta 1971, nanjo pa je vezanih neskončno spominov.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bodo jutri zato odprli razstavo »Ostal bom muzikant«, ki nudi vpogled v pevsko kariero enega največjih slovenskih popevkarjev Alfija Nipiča.
Otvoritev brez Alfija, glasbena legenda bo nastopil ob zaključku razstave
Ideja o razstavi se stara vsaj desetletje in je plod sodelovanja med Alfijem Nipičem in muzejem.
»Letos, ko se spominjamo 50-letnice njegove zimzelene popevke Silvestrski poljub ter ko se približuje 60-letnica njegovega pevskega delovanja, je napočil čas, da ideja postane resničnost,« so povedali v muzeju.
»Glede na situacijo bomo razstavo odprli brez prireditve, na kateri naj bi nastopil tudi sam Alfi Nipič, to bomo organizirali ob zaključku razstave, zgodaj spomladi, ko bodo, upamo, razmere boljše in se bomo lahko zbrali v čast te pevske legende,« je povedala Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
Razstava prikazuje življenjsko pot in bogato kariero
»Razstavo smo pripravili tako, da prikažemo njegovo življenjsko pot,« je povedala avtorica razstave Mira Grašič. Prvi sklop tako prikazuje pevčevo družino, ki mu je vedno pomenila varen pristan.
Kot je razložila Grašič, je Alfi po izobrazbi tekstilni tehnik in je bil nekoč zaposlen v mariborski tekstilni tovarni. Toda v drugi polovici leta 1962 je na prigovarjanje prijatelja pustil službo in se napotil v Koper, kjer je nastopal v hotelu Triglav. Starši so bili zaskrbljeni, ali bo mu to prineslo zaslužek, a so ga kljub temu podpirali.
Po vrnitvi v Maribor je nastopal v kavarni Astoria, Veliki kavarni in v hotelu Slavija. V zadnjem izmed naštetih hotelov se je srečal s Slavkom Avsenikom.
In tako se je začela vsem dobro znana zgodba z Ansamblom bratov Avsenik. Z njimi je sodeloval 18 let in v tem obdobju posnel 250 melodij.
»Ko pride polnoč, ko gorijo le še sveče …«
Med zvezde je Alfija zagotovo izstrelila popevka Silvestrski poljub, ki jo je prvič zapel in posnel 8. decembra leta 1971. Besedilo je napisal Dušan Velkaverh, glasbo pa znani skladatelj Jože Privšek.
Popevko so prvič predvajali na silvestrovo leta 1971 točno ob polnoči in takrat se nihče ni zavedal, da bo postala zimzelena melodija, ob kateri se bomo vsako leto poslovili od starega leta.
Po letu 1990 je Nipič krenil na samostojno pot in ustvaril svoj ansambel Alfi Nipič in njegovi muzikanti. Z njim je gostoval po Sloveniji in kot nekdanji Avsenikov pevec nadaljeval tradicijo nastopov pred nemško in avstrijsko publiko.
Sam se je odpravil tudi na turnejo v Združene države Amerike, Kanado in Avstralijo.
»Ob tej priliki bi se rada zahvalila tako njemu kot tudi sinu, da sta nam omogočila pripravo te razstave in da smo lahko Mariborčanom in tudi širši javnosti odgrnili življenjsko pot izredno zanimive in prijazne osebe,« je povedala avtorica razstave.
»Je v mislih z nami in mu to res veliko pomeni«
»Je v mislih z nami in mu to res veliko pomeni,« pa je povedal Alfijev sin Dejan Nipič. Ker je Alfi zaradi okužbe s koronavirusom še vedno v bolnišnici, je Dejan vsaj za nekaj časa stopil v očetove čevlje.
»Danes sem tukaj namesto njega. Imam tak poseben, nenavaden občutek, ker je to prvič v življenju, da sem v taki vlogi,« je dejal, ko je stopil pred novinarje in dodal, da vedno za Alfija skrbi iz ozadja in še nikoli ni bil v prvem planu.
Ob tem je povedal, da se zdravstveno stanje njegovega očeta izboljšuje in da je danes v zahvalo medicinskemu osebju z njimi v bolnišnici zapel. Ravno Silvestrski poljub se je zaslišal na covid oddelku.
Za konec je Dejan Nipič dejal, da si je Alfi res želel razstave o njegovem življenju in da se veseli tudi izida knjige, ki jo trenutno pripravlja.
Razstava v Muzeju narodne osvoboditve Maribor bo javnosti prvič na ogled 9. decembra, od 17.00 do 22.00. V tem času bo vstop prost.
Stari butl, ki se ni hotel cepit, pa je le za las ušel smrti.