Sežigalnica v Mariboru: Aktivnosti že od leta 2019, zdaj se začenja odločilna faza

Na naslednji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor bodo svetniki obravnavali gradivo, povezano s projektom energijske izrabe odpadkov Maribor oziroma sežigalnico. 

Projekt predvideva izgradnjo objekta za termično obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, s katerim bi Maribor dolgoročno rešil problematiko preostanka komunalnih odpadkov in zagotovil več kot 60 odstotkov potreb po toplotni energiji za sistem daljinskega ogrevanja.

Kaj zajema projekt?

Projekt sežigalnice je odgovor na dolgoletno problematiko upravljanja z mešanimi komunalnimi odpadki. Novi objekt naj bi prispeval k energetski samozadostnosti mesta, zmanjšal okoljski odtis in hkrati nadomestil del fosilnih goriv v sistemu ogrevanja. 

Po preračunih Energetike Maribor bi objekt pozimi zagotavljal 15 megavatov toplotne moči in 4,5 megavata električne energije.

Vso toploto iz sežigalnice bo mogoče šteti kot soproizvodnjo toplote in elektrike, določen delež pa kot proizvodnjo iz obnovljivih virov energije.

Zakaj sežigalnica v Mariboru?

Maribor je bil skupaj z Ljubljano in Kočevjem ocenjen kot ena najprimernejših lokacij za sežig komunalnih odpadkov. V že obstoječem centru za ravnanje z odpadki na Ledini v četrti Tabor že deluje sortirnica, zato bi sežigalnica logično dopolnila obstoječo infrastrukturo. 

Območje obsega 8,8 hektarja in bo poleg sežigalnice vključevalo tudi objekt za biološko obdelavo odpadkov, zbirni center in poslovne prostore.

Aktivnosti že od leta 2019

Projekt energijske izrabe odpadkov Maribor je nastal leta 2019 kot odziv na poziv Ministrstva za okolje. 

V naslednjih letih so sledili: izdelava Dokumenta identifikacije investicijskega projekta, priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta, vključevanje v razprave o strateških dokumentih, vključno s Trajnostnim načrtom oskrbe mesta s toploto, priprava strokovnih podlag in umeščanje v prostor, piše v dokumentu, ki je objavljen na spletni strani občine.

Leta 2023 so bili projektni predlogi prijavljeni za sofinanciranje iz Sklada za modernizacijo.

Uredba in koncesija

Aprila 2025 je bila sprejeta nova Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki določa pogoje za izvajanje in podeljevanje koncesij. 

Razpis je predviden za junij 2025, Maribor pa se že intenzivno pripravlja na prijavo.

Uredba opredeljuje tri regijska območja in določa, da bo skupna kapaciteta do 140.000 ton gorljivih komunalnih odpadkov letno. 

Z novim sistemom naj bi se zmanjšal izvoz odpadkov v tujino (leta 2018 čez 210.000 ton).

Tveganja in izzivi

Med tveganji, ki jih izpostavlja dokumentacija, so visoki stroški, možni odpor javnosti, zahtevni postopki pridobivanja dovoljenj ter potrebna uskladitev vseh strokovnih in okoljskih dokumentov. 

Kljub temu projekt prinaša znatne koristi: lokalno samozadostnost, zanesljivo energetsko oskrbo in znižanje okoljskega odtisa, so prepričani na občini.

Kaj sledi?

Gradivo, ki ga bodo obravnavali svetniki, vsebuje pregled vseh aktivnosti od leta 2019 ter predloge za nadaljevanje postopkov, vključno s pripravo projektne dokumentacije, okoljskega poročila in investicijskih analiz. 

Javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta in okoljskega poročila je predvidena v jeseni 2025.

Projekt energijske izrabe odpadkov Maribor je eden najpomembnejših razvojnih projektov v Mariboru, ki bo pomembno vplival na prihodnje ravnanje z odpadki, energetsko oskrbo in okoljsko trajnost mesta, poudarjajo na mariborski občini.