Ravnanje z odpadki je eden večjih izzivov, s katerimi se sooča Maribor. Cene storitev naraščajo, možnosti za izvoz so vse bolj omejene. Občina načrtuje center krožnega gospodarjenja, ki bo vključeval tudi sežigalnico. Kje bo stal in kako daleč je projekt?
Ravnanje z odpadki je eno ključnih vprašanj, s katerimi se že vrsto let sooča Mestna občina Maribor. Vsakoletno povečevanje količine odpadkov, neustrezna infrastruktura za njihovo obdelavo in vse večja odvisnost od tujih prevzemnikov, ki postopoma zapirajo vrata ali pa drastično višajo cene storitev.
Posledice teh pritiskov občutijo tako občinska podjetja kot občani, ki se vsako leto znova soočajo z višanjem položnic za ravnanje z odpadki.
Maribor se je zato odločil za sistemski pristop. Občina v sodelovanju z javnimi podjetji načrtuje vzpostavitev celovitega sistema ravnanja z odpadki – nov center krožnega gospodarjenja z imenom Krog 1 Tabor, ki bo združeval mehansko-biološko obdelavo, ponovno uporabo, skladiščenje in energetsko izrabo odpadkov.
Pobuda za spremembe: Previsoke cene in neurejena infrastruktura
Na eni izmed sej mestnega sveta je mestna svetnica Alenka Iskra (SD) podala pobudo za izdelavo elaborata, ki bi podal jasno časovnico in rešitve za obvladovanje stroškov ravnanja z odpadki.
Opozorila je, da Mestna občina Maribor nima urejenega sistema, ki bi vključeval vse ključne naprave za mehansko-biološko obdelavo in termično izrabo odpadkov. Prav to naj bi bilo po njenem mnenju eden izmed glavnih razlogov za ponavljajoče se dvige cen storitev.
Do zadnje podražitve je prišlo v decembru, ko so svetniki potrdili dvig cene odvoza komunalnih odpadkov za leto 2025. Povprečno gospodinjstvo tako po novem plačuje 3,5 evra več, kar pomeni skoraj 20-odstotni porast. V Snagi so to utemeljili z izjemnimi razmerami na trgu, višjimi cenami prevzemnikov in vedno daljšimi transportnimi potmi.
Mariborska občina načrtuje projekt Krog 1 Tabor
Mestna občina je že odgovorila na pobudo in pojasnila, da skupaj z javnimi podjetji Snaga in Energetika Maribor načrtuje pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Krog 1 Tabor.
Šlo bo za center za upravljanje z odpadki, njegova lokacija pa je predvidena ob obstoječi sortirnici v bližini Intereurope in Dinosa na Teznu.
Tam načrtujejo postavitev več ključnih objektov: od naprave za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in novega zbirnega centra s centrom za ponovno uporabo, do novih prostorov za Snago in objekta za energijsko izrabo odpadkov oziroma sežigalnice.
V okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta je trenutno v pripravi tudi okoljsko poročilo. Po njegovi potrditvi bo dokument javno razgrnjen.
»Do sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta se v vmesnem času že načrtuje vzpostavitev zbirnega centra po veljavnih prostorskih aktih, prav tako izgradnja poslovnih prostorov Snage. Z novim zbirnim centrom bi nadomestili zbirni center na Lahovi, ki je vzpostavljen na zemljišču v lasti podjetja Surovina,« razlagajo na mariborski občini.
Dolgo načrtovana sežigalnica, zdaj vse bliže
Ena ključnih točk prihodnjega sistema je postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov, ki bi Mariboru prinesel večjo energetsko samooskrbo.
Na februarski razpravi, ki jo je organizirala občina, je bilo izpostavljeno, da se Maribor z idejo sežigalnice ukvarja že šest let, a šele zdaj so aktivnosti prišle do konkretne faze.
Župan Saša Arsenovič je takrat poudaril, da takšni objekti v številnih evropskih mestih ne predstavljajo okoljske grožnje, ampak prinašajo koristi: stabilne cene ogrevanja, učinkovito obdelavo odpadkov in zmanjšanje količine nereciklabilnih odpadkov, ki jih druge države vse redkeje sprejemajo.
Direktor Snage Vito Martinčič je ob tem opozoril na drastičen dvig cene obdelave t. i. lahke frakcije – v letu 2025 naj bi dosegla 201 evro na tono, kar predstavlja 75-odstotno podražitev v primerjavi z letom 2024.
Lokacija izbrana, postopki v teku
Kot že omenjeno, je predvidena lokacija za objekt za sežigalnico odpadkov območje na Tržaški cesti, na Teznu, kjer je v preteklosti delovalo podjetje Dom Smreka.
»Objekt bi imel širši regijski pomen, saj bi tu energetsko izrabili preostanek mešanih komunalnih odpadkov iz celotne severovzhodne Slovenije,« izpostavlja direktor Energetike Maribor Jože Hebar.
Predstavniki občine in stroke zagotavljajo, da bi ob uporabi sodobne tehnologije vpliv na okolje ostal minimalen. Pravijo, da so tovrstni objekti že danes sestavni del mest z najčistejšim zrakom in da se lahko z ustrezno zasnovo vključi tudi razvoj sistema daljinskega ogrevanja.
