V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so danes javnosti razkrili pot krvi od darovalca do bolnika.
Ob dnevu slovenskega krvodajalstva, ki ga obeležujemo 4. junija, je Center za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor danes odprl svoja vrata javnosti.
Dan je bil namenjen tako rednim krvodajalcem kot tudi vsem, ki jih zanima delovanje transfuzijske medicine oziroma razmišljajo o tem, da bi se v prihodnje pridružili krvodajalski družini.
Obiskovalcem pa so predstavili, kaj se s krvjo zgodi po odvzemu in kako ena sama darovana enota lahko pomaga več bolnikom.
»Ko se kri odda, se njena pot šele začne,« je poudarila vodja procesa zbiranja krvi Biserka Dvoršič.
Od odvzemnega stola do bolniške postelje
Po odvzemu kri najprej nekaj ur miruje, nato pa gre skozi več stopenj predelave. Strokovnjaki ločijo posamezne krvne sestavine, odstranijo bele krvničke, ki lahko povzročajo neželene transfuzijske reakcije, in pripravijo komponente za različne načine shranjevanja.
Iz ene darovane enote krvi tako nastanejo koncentrirani eritrociti, trombociti in sveže zamrznjena plazma. Vsaka od teh sestavin ima svojo vlogo pri zdravljenju in se tudi hrani pod različnimi pogoji.
Preden lahko kri doseže bolnika, sledi še vrsta laboratorijskih preverjanj. Vsaka enota je testirana na hepatitis B, hepatitis C, HIV in sifilis, opravljene pa so tudi dodatne imunohematološke preiskave ter preverjanje skladnosti med darovalcem in prejemnikom.
Prav zato lahko ena darovana enota krvi pomaga več ljudem:
»Ena darovana enota kri pomeni, da lahko rešimo tri življenja,« je dejala vodja procesa.
Dan za zahvalo krvodajalcem
Današnji dogodek je organiziran ob dnevu slovenskega krvodajalstva, ki obeležuje začetek sodobne transfuzijske dejavnosti v Sloveniji. Na ta dan se transfuzijska služba tradicionalno zahvali ljudem, ki s svojim darovanjem omogočajo zdravljenje bolnikov po vsej državi.
Po besedah Dvoršičeve slovenske bolnišnice vsak delovni dan potrebujejo od 350 do 400 krvodajalcev, da lahko nemoteno izvajajo operacije, zdravijo onkološke bolnike in pomagajo poškodovancem.
»Kljub vsemu temu znanju sodobnega sveta nismo uspeli ustvariti ničesar, kar bi lahko nadomestilo človeško kri. Krvodajalci so edini vir tega nenadomestljivega zdravila,« je dejala.
Slovenija je pri preskrbi s krvjo še vedno samozadostna, kar temelji na več kot 73-letni tradiciji prostovoljnega, anonimnega in neplačanega krvodajalstva.
Pred poletjem poziv: Bolniki kri potrebujejo tudi med dopusti
Trenutne zaloge krvi so po besedah Dvoršičeve zadovoljive, vendar se približuje obdobje poletnih dopustov, ko se število darovanj običajno zmanjša.
Zato v Centru za transfuzijsko medicino vabijo vse zdrave krvodajalce, da se tudi v poletnih mesecih odzovejo na krvodajalske akcije.
»Tudi poleti bolniki so in potrebujejo kri,« je opozorila.
Poziv k večji podpori krvodajalcem
Na pomen tega sistema je opozoril tudi sekretar Območnega združenja Rdečega križa Maribor Metod Dolinšek, ki je izpostavil, da gre za eno najpomembnejših oblik solidarnosti v družbi.
Opozoril je, da je krvodajalstvo pogosto odločitev za vse življenje, hkrati pa tudi področje, ki ga družba včasih premalo sistemsko podpira.
»Kot družba bomo morali razumeti, da krvi ne more narediti stroj, da umetna inteligenca ne zna napisati recepta za proizvodnjo krvi, ampak da je to vedno odvisno od soljudi, ki so pripravljeni kri darovati,« je dejal.
Dolinšek je ob tem poudaril, da se sistem sooča z izzivi, predvsem zaradi demografskih sprememb in staranja populacije krvodajalcev, zaradi česar mlajši težko v celoti nadomestijo izkušene darovalce, ki iz sistema izstopajo.
Po njegovem mnenju bi morali krvodajalci v prihodnje prejeti več sistemske podpore, tudi s strani delodajalcev in zdravstvenega sistema.
Med možnimi ukrepi je omenil dodatne dni dopusta za darovanje krvi, boljše priznanje odsotnosti z dela ter boljši dostop do zdravstvenih storitev za aktivne in dolgoletne krvodajalce.
»V Sloveniji smo lahko ponosni, da je ta sistem prostovoljen in brezplačen, vendar če je nekaj brezplačno, ne pomeni, da je tudi brez stroškov,« je opozoril.
Posebej je izpostavil tudi vlogo delodajalcev, ki lahko po njegovih besedah pomembno prispevajo k stabilnosti sistema.
»Vsak njihov delavec, ki daruje kri, je pravzaprav tisti dan naredil neprimerno večjo dodano vrednost,« je dodal.
