Mestna občina Maribor je organizirala razpravo, na kateri je bila osrednja tema obdelava odpadkov in njihove energetske izrabe.
Obdelava odpadkov je eden izmed osrednjih izzivov, ne le Maribora, temveč celotne Slovenije. Že šest let se razpravlja o ideji, da bi štajerska prestolnica dobila objekt za energijsko izrabo odpadkov, danes pa so predstavniki občine in strokovnjaki predstavili nekaj statističnih podatkov.
»To idejo želimo uresničiti, saj upamo, da bomo imeli v prihodnosti konkurenčno in predvidljivo ceno ogrevanja ter sanitarne vode. Takšnih objektov imamo v Evropi že več kot 500, nekatere so tudi v centru mest, in kolikor mi je znano, se obnesejo odlično,« je povedal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.
»Zmanjkuje nam časa«
Količine odpadkov so vsako leto večje in vseh ni mogoče v celoti reciklirati. Ker sežigalnice v tujih državah naše odpadke vse pogosteje zavračajo ali pa višajo cene prevzema, so položnice uporabnikov vse dražje.
»Cel svet se ta trenutek ukvarja s problematiko odpadkov na globalni ravni, in čeprav smo vodilna država na področju recikliranja odpadkov, je utopično pričakovati, da bodo v Avstriji sprejeli še naše odpadke, če se mi ukvarjamo le s svojimi,« je bil jasen direktor Snage Vito Martinčič, ki izpostavlja dvig cene obdelave lahke frakcije v letu 2025 za predvidenih 75 odstotkov, in sicer na 201 evro na tono.
Vsi prisotni so se strinjali, da nam časa zmanjkuje. Po besedah župana bi morali to odločitev sprejeti že včeraj in iti po moderno tehnologijo, s katero bi zagotavljali boljšo kakovost zraka in okolja, v katerem bivamo.
Kopičenje odpadkov in neustrezno ločevanje
Direktor Surovine Jure Fišer pojasnjuje, da je po podatkih iz leta 2018 približno 668 tisoč ton odpadkov primernih za termično izrabo, ob tem pa moramo upoštevati, da gre pri nekaterih kategorijah tudi za statistično podvajanje količin.
Vsi zbirni centri se zaradi predolgega skladiščenja odpadkov soočajo s pogostimi požari, h katerim botruje tudi neustrezno ločevanje s strani uporabnikov - ob tem Fišer s prstom kaže predvsem na naprave z litij-ionskimi baterijami:
»Enostavno ne moreš preprečiti vžiga nepravilno ločenega predmeta, takšne situacije so kljub zelo dodelani požarni varnosti neizogibne.«
Zakaj sežigalnica prav v Mariboru?
Kot je povedal direktor Energetike Maribor Jože Hebar, ima Maribor odlično lokacijo za postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov. Ta bi stal na Tržaški cesti za Carinarnico, na območju bivšega podjetja Dom Smreka.
»Objekt bi imel širši regijski pomen, saj bi tu energetsko izrabili preostanek mešanih komunalnih odpadkov iz celotne severovzhodne Slovenije,« izpostavljajo na Energetiki.
Takšna pridobitev zagotavlja večjo energetsko samooskrbnost in stabilnost, hkrati pa širi možnosti razvoja sistema daljinskega ogrevanja in diverzifikacije virov. Hebar izpostavlja še povečevanje deleža obnovljivih virov energije in posledično razvoj krožnega gospodarstva.
Predstavniki trenutno čakajo sprejem dopolnjene uredbe o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, sledil pa naj bi razpis za podelitev koncesije.
»Če bi bili res hitri, bi se lahko z gradnjo začeli čez približno tri leta, a je to res v primeru najbolj optimalnega scenarija. Gre za zares dolgotrajen proces,« je povedal župan.
Po postavitvi objekta kakovost zraka višja?
Po besedah Hebarja negativni učinki objekta niso problematični, saj je pozitivnih bistveno več:
»Nekaj emisij seveda pride čez filtre v zrak, a je to vseeno bistveno bolje, če za primerjavo vzamemo individualna pogorišča ali prej omenjene požare. Ne vidimo razlogov, zakaj teh objektov ne bi postavljali, kjer so danosti primerne - in v Mariboru vsekakor ovir ni.«
S tem se strinja tudi Niko Samec s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru:
»Vpliv na okolje pri teh objektih, ne glede na to, kakšna tehnologija je izbrana, je minimalen. Vsi objekti morajo izpolnjevati zelo stroge okoljevarstvene predpise, predvsem kar se tiče emisij v zrak. Te so bistveno nižje v primerjavi z ostalimi objekti za proizvodnjo toplotne energije, ki uporabljajo fosilna goriva.«
