Mestna svetnica meni, da bi vodstvo občine moralo imeti jasne strategije glede uvedbe cone 30.
Jutri bo zbor občanov in občank v Kamnici, dnevni red pa je sestavljen iz točk, ki so v zadnjem času najbolj vznemirile krajane: prometna cona 30, trasa daljnovoda ČHE Kozjak in komunalna problematika.
Spomnimo, v Kamnici zahtevajo spremembo prometne cone 30, za katero ocenjujejo, da ne služi povečanju varnosti, ampak predvsem inkasanstvu.
Mestna svetnica Tjaša Gojkovič je na seji prejšnji teden govorila o tem, da se v Mariboru sicer pogosto srečujemo s prometnimi ukrepi, ki namesto izboljšanja varnosti povzročajo predvsem nezadovoljstvo med prebivalci. Eden takšnih primerov je Cona 30 v Kamnici, ki buri duhove in odpira vprašanja o smiselnosti uvedbe tovrstnih omejitev brez celovitega premisleka in podpore lokalne skupnosti.
Kamnica: slabo načrtovan ukrep brez vidnih rezultatov
»Cona 30 naj bi izboljšala varnost pešcev in kolesarjev, a številni krajani menijo, da učinka ni. Namesto tega se v naselju pogosto izvajajo kaznovalne akcije, medtem ko podatki policije kažejo, da vozniki omejitev ne spoštujejo.
To nakazuje, da ukrep ni bil ustrezno podprt z dodatnimi spremljevalnimi ukrepi, kot so fizične ovire, boljša signalizacija ali vključevanje javnosti v odločanje,« je opozorila Gojkovič.
Trbovlje: primer dobre prakse
Navede primer Trbovelj, kjer so cono 30 uvedli na območjih, kjer so predhodne meritve hitrosti pokazale, da so ukrepi nujni. Poleg tega so se pri oblikovanju ukrepa posvetovali s prebivalci, ki so ga tudi podprli.
»Rezultat? Znižanje povprečnih hitrosti in izboljšana varnost pešcev, predvsem otrok in starejših. Maribor bi moral pri uvedbi Con 30 slediti zgledu Trbovelj in se osredotočiti na dejansko nevarna območja, namesto da brez jasne strategije omejuje promet na širokih območjih. Pred uvedbo bi bilo treba opraviti meritve hitrosti, analizirati prometne tokove ter vključiti lokalno skupnost,« je dejala mestna svetnica.
Županu in pristojnim na Mestni občini Maribor zato predlaga, da obiščejo Trbovlje in si ogledajo, kako lahko sodelovanje z občani in premišljeno načrtovanje pripeljeta do ukrepov, ki jih ljudje razumejo in podpirajo.
»Samo tako lahko zagotovimo, da bo prometna politika resnično pripomogla k večji varnosti vseh udeležencev v prometu,« sklene pobudo Tjaša Gojkovič.
