Zasebna univerza Alma Mater Europaea, samostojna visokošolska izobraževalna ustanova, se že leta zavzema za decentralizirani razvoj tudi v visokem šolstvu.
Alma Mater, ki je na Dunaju ta teden odprla Center za umetno inteligenco, je v Mariboru in Ljubljani znana po programih fizioterapije in socialne gerontologije ter novem študiju informacijske tehnologije.
Visokošolske programe si želijo razširiti, tudi v Mursko Soboto, kjer trenutno izvajajo študijski program zdravstvene nege, a država zanje posluha nima.
Zakaj v Murski Soboti ne podelijo koncesij tudi za programe, kot so informacijske tehnologije, management in drugi deficitarni poklici? In kaj se dogaja s študijem medicine? Preverili smo.
Naj se »izvoljeni predstavniki ljudstva prebudijo«
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in energijo so pojasnili, da dokler ne bo sprejet nov zakon o visokem šolstvu, podeljevanje novih koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov ni predvideno.
Na te besede ministrstva so se odzvali v Alma Mater Europaea in dodali, da naj se »izvoljeni predstavniki ljudstva prebudijo in prekmurskim študentom zagotovijo možnost brezplačnega šolanja v Pomurju.«
»S tem bi bistveno izboljšali demografsko perspektivo in celostni razvoj Pomurja ter preprečili odhajanje mladih iz regije. Brez izobraženih mladih mesto in regija nimata perspektive,« so jasni.
Na ta način bi prekmurski mladini omogočili uresničevanje ustavne pravice do brezplačnega šolanja in enakih možnosti, so dodali.
Pripravljeni ponuditi tudi medicinski program
Alma Mater je že pred časom ponudila, da bi v Celju skupaj s tamkajšnjo bolnišnico vzpostavila mednarodni študij medicine. Preverili smo, kako daleč je ta možnost.
Zasebna visokošolska ustanova s sedežem v Mariboru je glede na potrebe na področju medicine zadovoljna, da je država zagotovila ustanovitev medicinske fakultete v Kopru in oddelka v Celju: »Univerza Alma Mater ob tem čestita in pričakuje, da bo obljuba izpolnjena.« A sami želijo narediti korak naprej.
»V Celju, kjer primanjkuje zdravnikov in kjer je Splošna bolnišnica Celje nekoč izrazila željo po razvoju raziskovalnega dela, smo še vedno pripravljeni ponuditi tudi medicinski program,« so dejali za Sobotainfo.
Gre za mednarodni medicinski študij, kot se že izvaja med drugim v Budimpešti, v Zagrebu in v Salzburgu.
»Vse je odvisno od potreb in osveščenosti lokalne skupnosti, da rešuje kadrovske težave,« so pojasnili in dodali: »Ko pogoji dozorijo in se v okolju prepozna potreba, lahko vpišemo prve študente v roku leta dni.« Ocenjujejo, da bi lahko vpisali 60 študentov.
»Šolnina bo primerljiva z drugimi mednarodnimi centri, v vsakem primeru pa veliko nižja, kot stane študij davkoplačevalce na slovenskih univerzah,« so dodali.
Ali ste vedeli?
V skladu s cenikom Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani šolnina na programu medicina stane 15.000 evrov na letnik oziroma 90.000 evrov za šest letnikov študija.
Da došolamo enega zdravnika, torej slovenske davkoplačevalce stane vsaj 90.000 evrov. Težava nastane, ko se ta isti zdravnik odloči za zaposlitev v tujini ...
Študij medicine bi lahko organizirali tudi drugod po Sloveniji
Z lokacijo Celje je po besedah Alme Mater vprašanje, do kdaj bo pomanjkanje zdravnikov in do kdaj bo potreba.
»So pa seveda tudi druge lokacije v Sloveniji in sosednjih državah, kjer bi lahko Univerza Alma Mater Europaea organizirala izvajanje medicinskega študija ob sodelovanju uglednih univerz in podpori kliničnih ustanov.
Nadaljujemo z vsemi aktivnostmi na tem področju, sicer pa bivši hotel Celeia ni edina lokacija, s katero se pogovarjamo,« so pojasnili.
Slovenija še vedno pod evropskim povprečjem
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje odgovarja, da je pri študijskih programih medicina in dentalna medicina, ki se izvajajo na Univerzah v Ljubljani in Mariboru, število vpisnih mest že povečano, to povečano število vpisnih mest pa so ohranili tudi za študijsko leto 2025/2026.
Za dodatno povečanje vpisnih mest pa naštejejo naslednje projekte:
- kampus Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo dokončan do poletja 2026;
- študijski program medicine na Univerzi na Primorskem, ki se bo izvajal v okviru novogradnje Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem;
- širitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (projekt v pripravi).
Na ministrstvu za zdravje medtem pravijo, da število zaposlenih v slovenskem zdravstvu v zadnjih letih narašča, kar velja tudi za zdravnike. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letih 2016–2022 število zdravnikov, zaposlenih v zdravstvu, zraslo za 14 odstotkov.
Ne glede na to pa ima Slovenija še vedno nižje število aktivnih zdravnikov na prebivalca glede na povprečje držav članic Evropske unije. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj smo imeli v letu 2020 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, medtem ko je povprečje držav članic Evropske unije znašalo 4.
Dodajajo, da so za izboljšanje dostopnosti in stabilnosti zdravstvenega sistema prenovili tudi plačni sistem v javnem sektorju, sprejeli interventni zakon za reševanje ključnih izzivov v zdravstvu, zagotovili dodatna sredstva za ambulante družinske medicine in pediatrije ter vzpostavili nov program pripravništva za bolničarje-negovalce.
Starejše novice
