Na Studencih se je prejšnji konec tedna začela vzreja prvih krškopoljskih prašičev. Na njihovo rejo se je danes odzval tudi župan Mestne občine Maribor, ki pravi, da je bil Maribor vedno navihan.
Krškopoljski prašiči na Studencih v Mariboru so postali prava turistična atrakcija. Ti so na zelenici nasproti doma starejših začeli bivati v soboto in vse od takrat privabljajo marsikateri radovedni pogled.
Živinoreje sredi mestnega središča se je na svoji kmetiji namreč lotila 81-letna Angela Šerbec, ki ji vse od leta 2005 ni uspelo kmetijskega zemljišča prekategorizirati v stavbno, tako kot je to uspelo lastnikom sosednjih zemljišč, kjer so v zadnjih letih zrasle številne nove zgradbe.
Pri tem ji pomaga Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča, ki ve, da ljudje zaradi naseljenih prašičev negodujejo, a hkrati v isti sapi zatrjuje, da večjih vplivov na okolje ne bo.
Nejevoljen zaradi farme je tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Ta je februarja poudaril, da iščejo možnost, ki bi v urbanem okolju onemogočala prašičjo rejo, da pa ima lastnica kmetije zato vsa dovoljenja.
Danes pa je na postavljeno vprašanje o farmi na Studencih spregovoril več besed.
Arsenovič meni, da gre za izsiljevanje
Arsenovič je dejal, da ne nasprotuje sobivanju urbanega in živinorejskega okolja.
»Mogoče je celo stvar iz vidika mesta pozitivna, ker imamo toliko ogledov. Maribor je pač vedno malo navihan. Pa naj gre za pujske ali pa tisto drugo besedo z istim pomenom.
Je pa stvar vsakega posameznika, kaj umesti na zemljo in kakšen ima sam ob tem občutek, ko naredi farmo prav tam, kjer je že vse poseljeno. Tam imamo med drugim tudi Dom pod gorco,« je danes poudaril Arsenovič.
Ker pa gre v tem primeru za kmetijsko zemljišče, pa po njegovih besedah na to, kaj bo tam stalo, ne moreta odločati ne minister in ne župan.
»Mislim pa, da je v ozadju bolj izsiljevanje kot pa resnična ljubezen do teh živali, ki jih na koncu tako pojemo.
Če bi vsi odreagirali tako, kot naj bi ta gospa, pa vemo, da to verjetno ni ona, potem bi, glede na potrebe in želje mnogih, ki imajo kmetijska zemljišča in jih želijo spremeniti stavbna, potem bi bil Maribor zdaj ena velika reja prostoživečih prašičev,« še dodaja mariborski župan.
Na odgovor kmetijskega ministra čakajo od lanskega decembra
Mestna občina Maribor je pri sprejemu občinskega prostorskega načrta, ki je edina podlaga za občinsko spreminjanje namenske rabe zemljišča, v velikem zaostanku, pravi Maja Reichenberg Heričko, vodja sektorja za urejanje okolja na mariborski občini.
Tako se po njenih besedah prostorski akti pripravljajo približno 15 let.
»Lahko vam zagotovim, da so vse naše moči uperjene v to, da v čim krajšem možnem času pride do sprejema tega akta. Treba se je zavedati, da ni občina edina, ki se odloči, kdaj se bo neko zemljišče spremenilo ali ne. Tukaj je tudi veliko število drugih nosilcev urejanja prostora, kateri vsak iz svojega vidika poda pogoje, pod katerimi se lahko nekatere stvari spreminjajo,« pravi Reichenberg Heričko.
Pri tem dodaja, da je bila v tem primeru, torej v primeru zemljišča Angele Šerbec, iz občine podana pobuda za spremembo namenske rabe, vendar pa na občini na odgovor kmetijskega ministra čakajo že od lanskega decembra.
