Mestna občina Maribor bi rada prazno občinsko malho napolnila tudi na račun gostincev. Tako na občini predlagajo dodatno zaračunavanje za zimsko obratovanje gostinskih vrtov. S sprejetjem bi bilo na udaru gostinci z velikimi kvadraturami.
Dogajanje na Mestni občini Maribor, v luči razrešitve direktorja mestne uprave Srečka Đurova, sledeči odpovedi delovnega razmerja Jelke Vrečko, očitkih o mobingu na mariborski občini ter ne nazadnje ukinitve razpisa za štipendije za nadarjene, vsekakor nakazujejo na pester začetek politične jeseni.
Olje na ogenj bi lahko prilila že prva redna seja po poletnih počitnicah in predlog občine za spremembo odloka o rabi javnih površin v Mestni občini Maribor.
Med gradivi za osmo sejo mestnega sveta, ki bo na sporedu konec septembra, je tudi predlog župana Saše Arsenovič, da se v odloku o rabi javnih površin poenoti višina uporabnine za gostinske vrtove v času letne in zimske sezone. Kaj bi se torej spremenilo za gostince, če bi bil predlog sprejet?
Gostinci pozimi plačajo uporabnino za pet kvadratnih metrov vrta
Po do sedaj veljavnem odloku uporabniki v zimski sezoni plačujejo uporabnino za največ pet kvadratnih metrov gostinskega vrta, ne glede na to, kako velik je dejansko njihov gostinski vrt, ali pa manj, če je njihov gostinski vrt manjši od pet kvadratnih metrov.
Kot so v gradivu zapisali na Mestni občini Maribor, v praksi to pomeni, da uporabnik v zimski sezoni, tudi če je zimski vrt gostinca velik 70 kvadratnih metrov ali več, po dosedanjih pravilih plača uporabnino zgolj za pet kvadratnih metrov gostinskega vrta.
Občina kot razlog spremembe navaja tudi mile zime
Kot poudarjajo na Mestni občini Maribor, je razlog za spremembo in dopolnitev odloka vzpostavitev pravne podlage, po kateri bodo uporabniki gostinskih vrtov enako obravnavani tako v letni kot v zimski sezoni.
Torej bodo morali gostinci, če bodo mestni svetniki sprejeli predlog, že z letošnjo zimsko sezono plačevati uporabnino za gostinski vrt na podlagi njihove dejanske velikosti vrta.
»Tovrstna ureditev je v preteklosti že vila v veljavi, leta 2012, spremenila pa se je v letu 2013 zaradi takratnih zimskih razmer, ko gostinski vrtovi niso mogli biti v uporabi daljše časovno obdobje, pogodbe so namreč bile sklenjene za celotno zimsko sezono, gostinski vrtovi pa so se lahko uporabljali le nekaj dni,« razlagajo na mariborski občini.
Pri tem pa dodajajo, da so zimska obdobja v zadnjih letih milejša in vremensko ugodnejša. »Ob upoštevanju, da je v zimskem času možno gostinske vrtove zaščititi pred vremenskimi vplivi s transparentnimi ograjami in jih ogrevati s postavitvijo plinskih in električnih grelcev, so ti lahko uporabni vse dni v letu,« svojo odločitev pojasnjujejo na Mesni občini Maribor.
S spremembo bi občina pridobila okoli 139 tisočakov
V odloku o rabi javnih površin bi se torej poenotila višina uporabnine za gostinske vrtove v času letne in zimske sezone, na način, da bi odslej moral posamezni uporabnik za uporabo gostinskega vrta v Mestni občini Maribor plačevati višino uporabnine za dejansko rabo javne površine, tako v letni, kot tudi v zimski sezoni.
Na občini ocenjujejo, da bi s tem v zimski sezoni ustvarili dodatne prihodke v višini 139 tisoč evrov.
Za 50 kvadratnih metrov vrta strošek okoli 400 evrov
Gostinec mora za postavitev gostinskega vrta pred lokalom na javni površini v lasti Mestne občine Maribor podati vlogo, na podlagi katere se uvrsti v eno izmed treh con.
Cona ena zajema območje mestnega jedra, cona dve območje ožjega mestnega jedra, cona tri pa zajema območja širšega mestnega jedra.
Za primer smo tako izračunali, koliko mora gostinec, odšteti za svojo 50 kvadratnih metrov veliko teraso v neposrednem mestnem središču. Na podlagi zadnje spremembe odloka, ki je stopil v veljavo aprila, znaša strošek gostinca za 50 kvadratnih metrov veliko teraso več kot 400 evrov mesečno, če njegov lokal oziroma terasa obratuje 30 dni v mesecu.
