V registru nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je odslej tudi pridelava bučnega olja. Štajersko prekmursko bučno olje je kot kmetijski pridelek že zaščiteno tudi na območju Evropske unije.
V Oljarni Kocbek že skoraj stoletje ni enak le postopek pridelave bučnega olja, isti so tudi stroji, ki jih je uporabljal že dedek Gorazda Kocbeka.
»Začel je 1929 in od takrat naprej ohranjamo to tradicijo na ta način, da ohranjamo še njegovo tehnologijo,« pravi Kocbek.
Na sto let starih strojih, ki so sicer posodobljeni z elektromotorji, bučno seme najprej zmeljejo, nato pa pražijo na temeraturi do 120 stopinj Celzija. Sledi polnjenje stiskalnice, iz katere nato priteče dragocena tekočina.
Ob kvaliteti tudi dobra zgodba
Kocbekovi so prepričani, da so stroji izpred sto let ob ustreznem vzdževanju neuničljivi in tudi ključni za kvaliteto njihovega bučnega olja.
»Vsak postopek da en košček v mozaiku, zraven tega, da vsak takšen izdelek mora imeti zraven kvalitete tudi dobro zgodbo in naša tehnologija, naš proces, naš izdelek definitivno to zgodbo ima,« pravi Kocbek.
Kar je prepoceni, zagotovo tudi ne more biti najbolj kvalitetno
Zgodba Oljarne Klas v Ključarevcih je stara le deset let. Stroji so tu sicer novejši, a postopki mletja, praženja in stiskanja so v sodobni oljarni podobni kot pri Kocbekovih.
»Malo je mogoče večja, večje dimenzije, pa tudi mogoče je kakšen postopek takšen, da ni toliko ročnega dela, ampak več ali manj, bi rekel, da je enako,« razlaga vodja oljarne Sandi Kolar.
Za vsak liter bučnega olja je potrebnih od 2,5 do tri kilograme posušenih semen, cena enega kilograma bučnic pa je okoli 3,5 evre.
»To si lahko zelo hitro izračunamo, koliko mora biti najmanj cena bučnega olja v trgovinah, tako da potrošnik lahko zelo hitro ugotovi, da tisto, kar je prepoceni, zagotovo tudi ne more biti najbolj kvalitetno,« pravi direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer Križevci Slavko Petovar.
Na steklenici označeno, kje in kako je pridelano
Oljarji poudarjajo, da za kvalitetno olje potrebno tudi kvalitetno seme, zato se tudi na steklenicah radi pohvalijo, kje je zraslo.
»Točno vemo, od katerega kmeta je, kako je pridelano in vse do konca, do same steklenice,« pravijo v Oljarni Klas.
Bučno olje kot kulinarično doživetje
Bučno olje je kot dodatek k solatam priljubljeno predvsem v vzhodnem delu Slovenije, drugje ga odkrivajo predvsem tisti, ki radi preizkušajo kaj novega.
»Ne samo bučno olje, kot dodatek k solatam, ampak še v marsikaterem drugem kulinaričnem doživetju in tukaj se mi zdi, da je priložnost,« je prepričan Petovar.
Suha salama z bučnimi semeni in milo za tuširanje z bučnim oljem
Eden prvih, ki je videl priložnost v novih izdelkih, je bil že pred leti Gorazd Kocbek s čokolado in sladoledom z bučnim oljem in semeni. Število novih izdelkov se v Oljarni Kocbek vsako leto povečuje.
»Suha salama z bučnimi semeni se da narediti zelo dobro, potem je recimo bučni pesto, ki ga lahko uporabimo kot namaz ali kot omako za testenine ali pa na kakšen steak se lahko da, potem je recimo milo za tuširanje z bučnim oljem,« pravi Kocbek.
S takšnimi izdelki je bučno olje vse bolj pomembno tudi za trženje turističnih krajev v severovzhodni Sloveniji.
