Zasebniki, ki so novi lastniki ceste, so ugasnili javno razsvetljavo na Jarčevi ulici v Mariboru. Stanovalci se upravičeno sprašujejo, kdo bo pozimi plužil tukajšnjo cesto, kdo bo odvažal smeti, jim bodo dostop do domov omejili?
Jarčeva ulica v Mariboru je ob večerih v temi. Javna ulična razsvetljava stoji, a ne sveti. Ni se pokvarila. Odkar je večina ceste s pripadajočo infrastrukturo v rokah zasebnikov, ki sta dobesedno odkupila ulico, luči ne gorijo več. 38 družin, ki so že pred leti dom našle v hišah na Jarčevi ulici, je postavljenih pred dejstvo.
Cesta, ki bi morala biti predana v upravljanje zgolj Mestne občine Maribor, je decembra lani pristala v rokah treh upnikov - 45,3-odstotni delež si lasti zasebno podjetje Vade Mecum, 49,6-odstotni delež je v rokah zasebnega podjetja Tima Holding, le 5,1-odstotni delež pa v lasti Mestne občine Maribor.
»Otroci se tudi do poznega večera igrajo zunaj. Kaj se bo zgodilo, če pride tu do nesreče? Kaj, če pride do kraje? In tako naprej ... Situacija, do katere sploh ne bi smelo priti,« meni Milan Jerčič, eden izmed stanovalcev, ki se mu ob nakupu doma niti sanjalo ni, kaj ga čaka.
Bojijo se domino efekta. Zdaj so zasebniki ugasnili javno razsvetljavo, zato se stanovalci upravičeno sprašujejo, kdo bo pozimi plužil tukajšnjo cesto, kdo bo odvažal smeti, jim bodo dostop do domov omejili?
»Tu ni razlage. Stanovalci smo soočeni z dejstvom, ki je abotno, nepričakovano in ga moramo sprejeti. Prebivalci ulice počnemo, kar je v naši moči, kar je sploh možno, v smislu, kako je sploh do tega prišlo. Tega niti ne vemo,« misli in občutke stanovalcev opisuje Jerčič.
Cesta naprodaj kot del stečajne mase
Cesta med hišami na Jarčevi ulici je bila del stečajne mase propadlega gradbinca MTB, ki je naselje gradil, in se je kot taka tudi prodajala. Po doslej znanih informacijah naj bi bil dogovor pred začetkom gradnje tak, da je bil MTB oproščen plačila komunalnega prispevka, v zameno pa moral zgraditi cesto in jo prenesti na občino. A to se ni zgodilo.
Prenosa ni bilo, saj je MTB prej končal v stečaju in čeprav bi cesta po končani investiciji, kot javno dobro, morala pristati v rokah občine, do tega ni prišlo.
Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je vseskozi zagotavljala, da ceste ne sme neodplačno prenesti na občino. Po treh neuspešnih prodajah je Sisingerjeva nameravala pripraviti predlog, da cesto prenese na občino. A vse kaže, da so na mariborski občini od leta 2011, ko je gradbinec pristal v stečaju, zaspali. Zganili so se šele aprila 2017, ko se je v zgodbo vključila družba Vade Mecum, ki je pokazala interes za cesto.
Zaradi izkazanega interesa za nakup prenos premoženja na lokalno skupnost ni bil možen in prihodnost dovozne ceste v njihovem naselju je postala nejasna.
Kdo so »štajerski lovci na terjatve iz stečajev«?
Družbe Vade Mecum, ki se ukvarja z upravljanjem terjatev in svetovanjem, se je v medijih že prijelo ime »štajerski lovci na terjatve iz stečajev«, saj iz stečajnih mas kupujejo krožišča, dele cest in dovoznih poti, pločnike, smetarnike in še bi lahko naštevali. Javno dobro se je očitno izkazalo za dobro naložbo, v družbi Vade Mecum pa so v takih nakupih prepoznali tržno nišo.
Akterji v teh zgodbah javnosti niso neznani. Večino pravd za družbo Vade Mecum vodita odvetnika Emil Svetec in Peter Peče, bratranec Ljuba Pečeta, nekdanjega šefa propadlega cerkvenega holdinga Zvona Dva. Prav Peter Peče naj bi bil po prepričanju več virov časnika Finance glavni akter podjetja.
Kaj počno? V Financah so razvozlali njihov način dela. Z nakupom terjatve postanejo upnik stečajnega postopka. V primeru nizke cene nepremičnino kupijo na dražbi, še raje pa počakajo, da stečajni upravitelj po več krogih neuspešnih prodaj predlaga, da premoženje prevzamejo upniki. To po navadi pomeni, da lahko skoraj brezplačno prevzamejo premoženje.
Za javno dobro od občin zahtevajo plačilo uporabnine, ji ponudijo, da zemljišče odkupi, ali predlagajo zamenjavo za drugo zemljišče. V nasprotnem primeru sledi pravdanje.
Bodo stanovalcem zaprli cesto do doma?
Se ob morebitnem zaostrovanju spora med občino in zasebniki lahko zgodi, da novi lastniki zaprejo cesto, stanovalcem pa fizično preprečijo dostop do doma? Tudi tega se ob ugašnjeni javni razsvetljavi upravičeno bojijo stanovalci.
Gre za 'pišmevuhovski' odnos, zaplet okoli ceste na Jarčevi še komentira stanovalec: »Dosti babic, kilavo dete. Vse te službe so uradno vsaka svoje naredile, nihče seveda ni mogel narediti ničesar, za kar bodisi ni pristojen bodisi nima povoda, in zdaj smo tukaj, kjer smo.«
Na Mestni občini Maribor se s problematiko ceste na Jarčevi po besedah stanovalcev in zagotovilih iz občine ukvarja podžupan Samo Peter Medved, ki bo danes okoli 13. ure na Jarčevi ulici na to temo tudi podal izjavo.
