Na tradicionalnem splavu Taljanček se jih je zbralo 47, med plovbo pa ni manjkalo glasbe, plesa, dobre hrane in tradicionalnega flosarskega krsta.
Članice in člani Kluba upokojenih delavcev MNZ Maribor so vroč poletni dan preživeli nekoliko drugače – na Dravi. Kljub temperaturam, ki so se približale 38 stopinjam Celzija, jih vročina ni odvrnila od načrtovanega splavarjenja.
Druženje se je začelo ob 13.30 pred prostori Turističnega društva Maribor, kjer so se v senci najprej osvežili s hladno pijačo in aperitivom ter okrepčali z ajdovim kruhom z orehi.
Na Taljanček se jih je vkrcalo 47
Ob 14. uri se je 47 udeležencev vkrcalo na tradicionalni splav Taljanček. Med njimi je bil tudi Stanko Zorec, predsednik Kulturnega društva Toneta Partljiča Pekre-Limbuš.
Gostitelji so jih po stari navadi sprejeli s kruhom in soljo, borovničkami ter slivovko. Vodja splava Miha je predstavil posadko in ansambel, nato pa so odpluli od Koblarjevega zaliva proti zgodovinskemu Lentu.
Pogled na Maribor z rečne gladine je ponudil drugačno podobo mesta, splav pa je mirno drsel pod mariborskimi mostovi.
Slakove in Avsenikove melodije jih spravile na plesišče
Za glasbeno vzdušje je skrbel Splavarski trio. Ob znanih Slakovih in Avsenikovih melodijah so se nekateri udeleženci podali tudi na plesišče, po Dravi pa so odmevali pesem, smeh in veselo razpoloženje.
Poskrbljeno je bilo tudi za pogostitev. Udeležencem so ponudili splavarsko malico, osvežilne pijače in ob koncu še flosarsko kavo.
Hladnejši zrak nad reko in veter sta poskrbela, da visoke temperature med plovbo niso bile tako izrazite kot na kopnem.
Mirko postal Splavarski Joža
Vrhunec programa je bil tradicionalni flosarski krst, ki ga je povezoval flosar Miha. Leseni »flosarski računalnik« je med udeleženci izbral Mirka.
Na glavo so mu poveznili lesen škaf, okrog pasu pa zavezali predpasnik. Nato je moral opraviti tri preizkuse. Pri teoretičnem delu se je za vsak napačen odgovor pomaknil korak bližje reki, pri odgovorih pa mu je na pomoč priskočil boter.
Praktični del je uspešno opravil, pri psihološkem preizkusu pa je namesto vode izbral vino. Vino so mu nato zlili po glavi, vodo pa je moral spiti. Boter ga je na koncu krstil z uradnim flosarskim imenom Splavarski Joža, za nagrado pa je odplesal še splavarski ples.
Spomini na flosarstvo izpred pol stoletja
Član Tone Šebart je zbrane spomnil tudi na čas pred približno pol stoletja, ko je z opravljeno častno nalogo tudi sam postal flosar. Ta izkušnja ga še danes povezuje s splavarsko posadko in društvom.
Ko je splav dosegel Hišo Stare trte na Lentu, se je obrnil in krenil nazaj proti izhodišču. Druženje so sklenili s skupinskim fotografiranjem in krajšim klepetom v senci ob Dravi.
Za mariborske upokojence je bilo splavarjenje priložnost za druženje, obujanje tradicije ter nekoliko drugačen pogled na Maribor in Dravo.
