Odprla se je nova diskontna trgovina Robin Food.
Danes se je na Sokolski ulici uradno otvorila nova trgovina Robin Food, ki skuša z odgovorno prehramben prakso rešiti enega od naraščajočih problemov – povprečen Slovenec naj bi letno zavrgel 80 kilogramov hrane.
Projekt Robin Food povezuje podjetja in dobrodelne organizacije, ki želijo deliti presežke hrane, s čimer pa se zmanjšuje količina odpadne hrane. Tako uresničujejo določene vrednote, kot so odgovornost, ekološka ozaveščenost, plemenitost in dobrodelnost, s tem pa ustvarjajo poslovni model, v katerem bodo s prizadevanji za čisto in zdravo okolje (z manj odpadki) ter zmanjševanjem stroškov vzpostavili obojestransko korist.
Njihov namen je postati glavni akter pri posredovanju presežkov hrane. Ozavestiti želijo vse generacije o pomembnosti prehrane in naše odgovornosti do nje ter ponuditi trajnostne prehrambne rešitve za prihodnost in sonaravno ciklično gospodarjenje.
Tako se Robin Food povezuje z dobavitelji in proizvajalci, da bi naprej prodali njihovo hrano, ki je višek oziroma presežek in je ne morejo prodati, po ugodni ceni – tudi do 90% ceneje kot drugod.
Direktor Iztok Lugarič je za Mariborinfo povedal, da »je hrana sicer užitna, a ji je potekel tisti rok, za katerega je proizvajalec jamčil, da je kvaliteta takšna, kot je bila prvi dan«. Kvaliteta je lahko drugačna, vendar pa je neoporečna. Daleč od tega, da bi bilo pokvarjeno – testenine, marmelada, med, konzerve, vino in podobno se seveda še lahko prodaja,« je pojasnil.
»Tezo želimo predstaviti proizvajalcem in dobaviteljem, da sprejmejo našo filozofijo in se z nami povežejo. Da blago z njihovih polic, ki pomeni presežek, spravimo na naše police. V svetu se metode že precej poslužujejo; Avstrija in Nemčija pa bi radi peljali omenjeno preko socialnih podjetij, vendar pa je pri nas sodelovanje s slednjimi težavno zaradi napačne konotacije. Ponekod v tujini celo plačaš globo za odmet hrane, mi pa več kot 600 ton prehrane zmečemo stran. Z disciplino in družbeno odgovornostjo lahko uredimo tovrstne težave. Radi bi apelirali na večje dobavitelje, da nas podprejo, saj sedaj – od leta 2014 – to smemo,« je Lugarič obrazložil primerjavo s tujino.
»V vsakem primeru gre za velik problem, ki ga je treba zaznati, pravilno definirati in se ga lotiti. Vem, da ne bomo spremenili sveta, morda pa smo kamen v mozaiku, ki bo prispeval, da se bo začelo razmišljati drugače,« je zaključil Lugarič.
