Če se počutite premajhni, da bi kaj spremenili, poskusite zaspati s komarjem v sobi – to je osebni moto Iniciative mestni zbor, ki ljudstvo spodbuja, da poskrbi samo zase.
V mestu, kjer seva malodušje, brezizhodnost, letargija in pasivizem, brni ena majhna lučka, ki bi lahko – z našo pomočjo – nekega dne zrastla v pravcati svetilnik. Predstavljajo jo člani tako imenovane Iniciative mestni zbor (IMZ), neformalno združenje podobno mislečih posameznikov, ki jim malo po malo uspeva nekaj, kar se v našem malem mestu načeloma ne da ali ne želi: zamahniti ob besedah ‘eh, to se ne da’. Kako? Z zavzemanjem altruistične drže, ki jo želijo prenesti tudi med kroge formalnih odločevalcev o usodi mesta Maribor: “Odločili smo se, da ne bomo le govorili, ampak tudi poslušali.” IMZ že nekaj let v vseh mestnih četrteh organizira srečanja z občani in vaščani, kateri lahko soodločajo o spremembah in načrtih, ki jih želijo videti v svojih četrteh.
Neposredna demokracija je v naših rokah
Pred dnevi so na pogovoru z IMZ, ki ga je povezoval Boris Vezjak v prostorih Salona uporabnih umetnosti, štirje člani Iniciative govorili o svojem cilju in dosedanjih uspehih. »Skrivnostna sestavina« IMZ je tako imenovan participatorni proračun (PP), zapleteno zveneči besedi z veliko težo. Glavno bistvo PP-ja je pridobljen občinski denar porabiti za stvari, ki se zdijo smiselne ljudstvu. Soodločanje o občinskih sredstvih se torej prenese na soobčane oziroma prebivalce mariborskih četrti. Čeprav je izvajalec vseh projektov seveda še vedno občina, pa slednja po besedah Matica Primca, mladega aktivista v IMZ, z denarjem ravna precej samovoljno in izloča predloge, katerih uresničitev zahteva ljudstvo.
»Ljudje smo prvi, ki bi morali odločati o skupnih razvojnih politikah v mestu in državi, ne pa mestni svetniki in poslanci. Njihova naloga je namreč zastopanje naših skupnih interesov. Ker so politiki svojo vlogo očitno razumeli drugače, je naša naloga, da jih na to spomnimo, ter jim predstavimo skupna stališča in zahteve različnih okrajev in tako prevzamemo odgovornost za delovanje naših skupnosti, občine, države«, pojasnjujejo svoje stališče na svoji spletni strani.
Marsikomu že stopili na žulj
Tovrstna moč v rokah malih ljudi pa oblastnikom, ki naj bi pametno odločali v našem imenu, seveda ne diši preveč. Prav tako se nad budnim očesom ljudstva nad davkoplačevalskim denarjem zgražajo v javnih podjetjih, kot češ, »običajni krajani nam že ne bodo zastavljali vprašanj (četudi smo naročeni na njihove storitve)«; miselnost, ki so jo prevzeli tudi na Mariborskem vodovodu, potem ko jim je Rajko Kotnik iz IMZ zaradi suma o netransparentem ravnanju z občinskim denarjem poslal dopis z 19 vprašanji. Nadejanih odgovorov tako niso dobili, je pa Kotnika pričakala tožba zaradi okrnjenega ogleda Mariborskega vodovoda, a slednja je tožbo tudi izgubila.
Tudi na občini po besedah IMZ niso najbolj navdušeni nad samovoljno vladavino »navadnega ljudstva«. Tako župan MOM Andrej Fištravec kot podžupan Zdravko Luketič se, ko pristaneta na sestanek z IMZ, strinjata z njihovimi idejami – a žal vselej ostane le pri tem, spremeni se pa nič, menijo na IMZ. Kotnik trdi celo, da so za sestanek z županom MOM morali čakati kar celo leto.
»Dopuščam možnost, da je to tempo dela na občini«, žalostno ugotavlja in dodaja, da »župan sicer ni alfa in omega pri prevzemanju poglavitnih odločitev v upravljanju mestnih projektov. Tukaj so še Mestni svet, Mestni zbor in drugi organi, ki se ne zavedajo svojih odgovornosti in pristojnosti.« Ko so strani revizorjev ugotovljene razne finančne nepravilnosti v javnih podjetjih, v MOM še očitno mirno spijo.
Trud se obrestuje
Sicer je trud IMZ obrodil že nekaj sadov. Odgovorni so bili za kampanjo »Tukaj je nekoč rastlo drevo«, s katero so opozarjali na nekoč odstranjena drevesa, ki potem niso bila zamenjana z novimi. S to kampanjo so tako prispevali k posaditvi nekaterih novih dreves. Na Prušnikovi ulici so krajani dosegli vzpostavitev novega prehoda za pešce, na kar so čakali kar 30 let. V Radvanju so krajani samovoljno postavili pešpot v bližini OŠ Ludvika Pliberška in tako poskrbeli za večjo varnost otrok. Člani IMZ so prav tako ustvarjalci Samoorganiziranega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin (SSVUJD), katerega cilj je preučitev pretakanja denarja v javnih podjetij. Sicer pa na IMZ skupaj s sodelujočimi krajani posameznih četrti vseskozi vztrajno opozarjajo na nepravilnosti, želje in potrebne spremembe, ki jih želijo doseči v Mestni občini Maribor.
Mesto smo mi, ne le oni!
Na rednih četrtnih zasedanjih, ki so objavljena na njihovi spletni in Facebook strani, si člani IMZ prizadevajo pritegniti čimveč obiskovalcev. Treba se je zavedati, da en človek s svojo aktivno dejavnostjo še kako lahko vpliva na potek dogodkov. Zato so na IMZ kot nek osebni moto prevzeli afriški pregovor »Če se počutite premajhni, da bi kaj spremenili, poskusite zaspati s komarjem v sobi«. Skratka, tudi navaden komar lahko povzroči obilico neprespanih noči in čez noč osivelih las in če humoristično povzamemo, lahko tak komar postanemo vsi. Seveda, pa to ne pomeni, da se bomo udeležili enega zbora in pričakovali, da bodo vse naredili namesto nas in bodo želje takoj uslišane. »Če želite kaj spremeniti, je potrebna vztrajnost in lastni angažma«, ugotavlja Primc. Ljudje pa žal prehitro obupajo. A ni mar tako, da z dopuščanjem statusa quo vzdržujemo stanje, po katerem sicer pljuvamo?
