FOTO: Na Štajerskem obupani: »Po 40 letih dela v kmetijstvu take letine ne poznam, stanje je katastrofa«

Ko smo lansko sezono po dolgem času izkusili 'pravo' zimo in celo bel božič, je zobe pokazalo tudi poletje, ki podira številne temperaturne rekorde.

Dolgo sušno obdobje pušča posledice na vrtovih, njivah, travnikih, jezerih, potokih in rekah, botruje pa tudi vse več požarov v naravi, ki v zadnjih tednih odmevajo predvsem v Dalmaciji. 

Nedavno smo se zapeljali od Ptuja do Maribora, kjer smo poleg ožganih travnikov in posušene koruze opazili tudi nižji vodostaj stare rečne struge.

Štajersko obiskal Cigler Kralj

Ptuj je danes obiskal minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki si je s predstavniki kmetijsko svetovalne službe ogledal posledice letošnje suše v vzhodnem delu Slovenije.

»Rejci potrebujejo pomoč pri zagotavljanju krme. Veliki upad krme je, ponekot tudi lahko rečemo za štiri do pet mesecev. In tu že iščemo, že tečejo postopki iskanja, kako bi najbolj učinkovito in pravično pač pomagali rejcem pri zagotavljanju krme,« je povedal minister.

Ob tem je poudaril: »Obljubim lahko to, da ne bodo ostali sami. Nerad obljubljam stvari, ki se potem ne uresničijo. Tega smo bili deležni v preteklosti.«

Minister je poudaril tudi potrebo po preventivnih ukrepih: »Če hočemo ohraniti pridelavo slovenske hrane, če hočemo ohraniti to suverenost na prehranskem področju, potem moramo vsi privzeti zavezanost k vlaganju v preventivne ukrepe.«

Dodal je: »Namakanje, senčenje, prilagoditev nitratne direktive, fleksibilizacija uporabe teh direktiv. Treba bo omogočiti kmetu, da takrat, ko so pogoji optimalni, pač izvaja potrebne agrotehnične in ostale ukrepe.«

Ivan Brodnjak, strokovnjak za poljedelstvo in vodja Ptujske izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja, je povedal: 

»Moram reči, da po 40-ih letih dela v kmetijstvu take letine, kot je letos, ne poznam. Status je prava katastrofa, lahko bi jo primerjali z letom 2003, vendar je bistveno slabše.«

»Največji problem so dejansko te odkupne cene in ta nepravičnost prehranske verige. Kmet dobi dejansko premalo in z leta v leto se ta delež kmetov zmanjšuje in tu dejansko moramo nekaj napraviti.«

Brodnjak je opozoril tudi na dolgotrajne postopke pri namakalnih sistemih: »22 soglasij je potrebno za en namakalni sistem, traja štiri do pet let.«

Dodal je: »Treba je zadeve poenostaviti in speljati v prakso.«

Martin Mavsar, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je povedal: »Povem lahko to, da so posledice identične kot po ostalih delih Slovenije, da primanjkuje vode, seveda za poljščine, za trajne nasade, tudi za gozdove.«

Opozoril je na vse težji položaj kmetij

»Kmetije že sedaj opažajo, da ne bodo imeli zadosti krme, s katero bi lahko preživeli svoje črede.« 

Ob tem je dodal: »Tukaj se vrtimo v začaranem krogu, kjer na koncu morajo v tem momentu kmetije zbrati še tiste zadnje sredstva in ohraniti svoje črede.«

Letošnjo sušo je primerjal s preteklimi najhujšimi sušnimi leti: »Letošnja suša se prav gotovo lahko primerja sušo iz leta 2003, iz leta 2022.« 

Ob tem je opozoril še na vpliv temperatur: »Poleg pomanjkanja padavin je letos velika težava izjemno visoke temperature.«