V Mariboru je z zvočno signalizacijo za slepe in slabovidne opremljenih 16 semaforiziranih lokacij. Leta 2027 se jim bosta pridružili še dve.
Ko govorimo o dostopnosti mesta, pogosto pomislimo na klančine, spuščene robnike in taktilne oznake. Za slepe in slabovidne pa je pomemben tudi zvok. Zvočni signal na semaforju jim omogoča varnejše in predvsem bolj samostojno prečkanje prometnih cest.
Prav semaforji so eden od delov mariborske prometne infrastrukture, ki se postopoma spreminja.
Nekateri pešca že zaznajo sami, drugod je treba zeleno luč še vedno zahtevati s pritiskom na klasično tipko, na 16 lokacijah pa so nameščene posebne zvočne tipke za slepe in slabovidne.
Kot so za Mariborinfo pojasnili v Nigradu, je z njimi trenutno opremljenih 13 semaforiziranih križišč in trije samostojni semaforizirani prehodi za pešce.
Od središča mesta do Pobrežja in Tezna
Zvočno signalizacijo najdemo na več koncih Maribora. Med drugim je nameščena na križiščih Partizanske in Meljske ceste, Partizanske in Cankarjeve ulice ter Partizanske in Titove ceste.
Z njo so opremljena tudi križišča Maistrove in Prešernove, Krekove in Trubarjeve, Mladinske in Trubarjeve ter Strossmayerjeve in Krekove ulice.
Na seznamu so še križišča Belokranjske, Nasipne in Zagrebške ceste, Meljske ceste in Ulice Kraljeviča Marka, Mlinske ulice pri glavni avtobusni postaji, Pobreške ceste in Osojnikove ter dve križišči na Čufarjevi ulici, s Šolsko in Gundoličevo ulico.
Zvočno signalizacijo imajo še trije samostojni prehodi za pešce: na Titovi cesti pri Europarku, pri Prvi gimnaziji ter na Mladinski ulici ob Mestnem parku.
Niso pa vse naprave enake
V Mariboru uporabljajo sisteme treh proizvajalcev, Langmatz, Unipro in Peek. Razlikujejo se predvsem po obliki, možnosti dodajanja reliefnih simbolov, povezljivosti s krmilno napravo ter možnostih nastavitev in servisiranja.
Pri izbiri lokacij imajo besedo tudi občani. V Nigradu pojasnjujejo, da so se lokacije sprva določale predvsem v projektni dokumentaciji križišč, pozneje pa tudi na podlagi pobud občanov in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor.
Ob rekonstrukcijah križišč se danes upoštevajo tudi zahteve pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.
Ena takšnih pobud občanov bo spremembo prinesla na Studence.
Preko aplikacije Naš Maribor je bila septembra podana pobuda za ureditev zvočnih signalov na vseh semaforjih v križiščih Ulice heroja Šercerja in Na Poljanah ter Na Poljanah in Korčetove ulice. Predlagateljica je izpostavila, da bi ureditev slepim omogočila varnejšo in samostojnejšo pot.
Pobuda je bila sprejeta. Izvedba zvočnih signalov na obeh lokacijah je po pojasnilih Nigrada predvidena v letu 2027.
Semafor lahko pešca zazna tudi sam
Razvoj pa ne gre le v smeri zvočnih signalov. Na nekaterih mariborskih prehodih pešcu za najavo prečkanja ni več treba pritisniti tipke.
Takšne so trenutno tri lokacije: prehod čez Titovo cesto pri Europarku, prehod pri Prvi gimnaziji in prehod na Mladinski ulici pri Mestnem parku.
Opremljeni so s tehnologijo, ki omogoča zaznavanje brez fizičnega kontakta.
Na drugi strani klasične tipke za najavo pešca še ostajajo na prehodu čez Titovo pri Žoharju, na Cesti proletarskih brigad pri lekarni oziroma Engelsovi ulici ter na Kardeljevi cesti.
V Nigradu poudarjajo, da je izbira rešitve odvisna od posamezne lokacije ter vrste in števila prometnih udeležencev.
»Detekcija, monitoring in upravljanje s prometnimi tokovi vseh udeležencev gredo v smeri zaznavanja preko videodetekcije, radarskih detektorjev in avtomatske zaznave.«
Dodajo še, da pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah določa predvsem funkcijo in zahteve prometne opreme, ne pa tudi tehnologije izvedbe detekcije.
