V Snagi med mešanimi odpadki še vedno najdejo vse od hrane in embalaže do avtomobilskih delov, plinskih jeklenk in celo živali.
Čeprav se ozaveščenost uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov po ocenah Snage postopoma izboljšuje, v zabojnikih še vedno pristanejo stvari, ki tja nikakor ne sodijo. Nekatere najdbe so nenavadne, druge pa lahko pomenijo resno nevarnost za zaposlene in opremo.
Med bolj nenavadnimi predmeti, ki so jih v Snagi doslej našli pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, so bili menjalniki vozil, večje železne traverze, bojlerji, različni avtomobilski deli in številni mali gospodinjski aparati.
Še bolj zaskrbljujoče so najdbe živali.
»Med odpadki smo v preteklosti našli nemškega ovčarja, ovco, pitona ter večje število mačk,« so za Mariborinfo pojasnili v Snagi.
Kot dodajajo, gre za skrajne primere neodgovornega ravnanja, ki na srečo niso vsakodnevni. Med odpadki sicer občasno še vedno najdejo mrtve živali.
Baterije in elektronske cigarete med odpadki praktično vsak dan
Precej pogostejša in tudi nevarnejša težava so predmeti, ki lahko med prevozom ali obdelavo odpadkov povzročijo požar oziroma celo eksplozijo.
V Snagi pravijo, da se z njimi srečujejo praktično vsakodnevno. Med mešanimi komunalnimi odpadki redno najdejo baterije, elektronske cigarete, mobilne telefone in manjšo elektronsko opremo oziroma naprave z litij-ionskimi baterijami.
Med odpadki se znajdejo tudi plinske jeklenke, gasilni aparati in drugi nevarni odpadki.
»Med transportom ali mehansko obdelavo lahko pride do iskrenja, vžiga ali v primeru določenih predmetov tudi do eksplozije,« opozarjajo.
Posebej nevarna bi bila plinska jeklenka, če bi zašla v mlin za obdelavo odpadkov. Če bi bila polna ali delno polna, bi lahko eksplozija po navedbah Snage imela zelo resne posledice za zaposlene, opremo in celoten proces obdelave.
»Pri tem ne gre zgolj za materialno škodo, ampak predvsem za varnost ljudi,« poudarjajo.
Največ težav pri embalaži in mešanih odpadkih
Nepravilnosti sicer zaznavajo pri vseh vrstah zbiranja odpadkov, največ pa pri odpadni embalaži in mešanih komunalnih odpadkih.
V rumenih vrečah, namenjenih odpadni embalaži, denimo najdejo zobne ščetke, britvice, vatirane palčke in papirnate robčke.
Po drugi strani pa v zabojnikih za mešane komunalne odpadke še vedno najdejo precej odpadkov, ki bi jih bilo mogoče ustrezno ločeno zbrati in usmeriti v nadaljnjo predelavo.
Med njimi so ostanki hrane in embalaža hrane, plastenke, škatlice zdravil, papirnate vrečke, tekstil, gradbeni material ter manjša električna in elektronska oprema.
Kljub možnosti ločenega zbiranja bioloških odpadkov v mešanih odpadkih še vedno najdejo tudi precejšnje količine hrane in drugih bioloških odpadkov. Ti povzročajo neprijetne vonjave, otežujejo sortiranje in lahko zmanjšajo kakovost materialov, namenjenih recikliranju.
Več prostora za izboljšave v Snagi vidijo predvsem pri večstanovanjskih objektih. Ker skupne zabojnike uporablja več gospodinjstev, je ob nepravilnostih težko ugotoviti, kdo je posamezen odpadek odložil napačno.
Razlike so zato po njihovih opažanjih večje med enostanovanjskimi in večstanovanjskimi objekti kot med posameznimi občinami.
Napačno ločevanje pomeni tudi višje stroške
Nepravilno ločevanje pa se na koncu pozna tudi pri nadaljnji obdelavi in stroških.
Zahteva dodatno sortiranje in odstranjevanje neustreznih predmetov, povečuje obremenitev opreme in nevarnost okvar, zaradi onesnaženosti posameznih frakcij pa se lahko zmanjša tudi kakovost materialov za nadaljnjo predelavo.
»Več je nepravilnosti, zahtevnejši in praviloma dražji je celoten proces ravnanja z odpadki,« pojasnjujejo v Snagi.
Uporabnike zato pozivajo, naj odpadke dosledno ločujejo, tiste, ki jih ni mogoče oddati v okviru rednega zbiranja od vrat do vrat, pa odnesejo v zbirni center. Za nevarne odpadke organizirajo tudi zbiranje s premično zbiralnico.
Ob tem poudarjajo še osnovno vodilo: »Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane.«
