Pokopališče Dobrava po štirih desetletjih delovanja čaka širitev.
Pokopališče Dobrava, ki je svoja vrata odprlo leta 1985, je eno najbolj prepoznavnih mariborskih pokopališč. Od tradicionalnih pokopališč se razlikuje predvsem po svoji krajinski zasnovi, saj se na njem prepletajo travnati grobovi, gozdne površine, sprehajalne poti in zelenje.
O njegovi zgodovini, današnjih izzivih in načrtih za prihodnost so danes spregovorili na zadnjem, osmem dogodku letošnje serije Kako nastaja sodobni Maribor, ki ga je pripravilo Pogrebno podjetje Maribor.
Kot je pojasnila direktorica podjetja Lidija Pliberšek, je bilo pokopališče sprva zasnovano kot osrednje pokopališče za celotno mesto, pri čemer so predvidevali tudi zaprtje pokopališča Pobrežje. A do tega ni prišlo.
»Zato je ta obseg petih hektarjev dejansko zdržal 40 let. Štirideset let je za nami, pa vendarle je predvidena in zato tudi potrebna širitev,« je pojasnila Pliberšek.
Nova grobna polja in Park spominov
Na Dobravi je tako načrtovana širitev z novimi grobnimi polji, ki bodo umeščena v obstoječo krajinsko zasnovo pokopališča. Pri tem bodo posebno pozornost namenili ohranjanju naravnega okolja, dreves, poti in značilne podobe prostora.
Pomemben del prihodnjega razvoja predstavlja tudi Park spominov, kjer so predvidene nove sprehajalne poti, dodatne zasaditve dreves, ureditev ploščadi ob spomeniku žrtvam in postavitev digitalnega informativnega panoja.
Pliberšek je ob tem poudarila, da pokopališča niso namenjena zgolj pokopavanju pokojnih, temveč imajo tudi širši družbeni pomen.
»Pokopališča imajo poleg osnovne funkcije, ki jo imajo kot prostor za pokop umrlih, tudi funkcijo prostora komunikacije in so del kulturne dediščine,« je dejala.
Po njenih besedah želijo Dobravo razvijati kot parkovni prostor, kamor ljudje prihajajo ohranjat spomin na pokojne, se sprehajat ali preprosto preživljat čas.
Podnebne spremembe prinašajo nove izzive
Eden večjih izzivov pri upravljanju pokopališča je tudi vzdrževanje zelenih površin, predvsem v času suše.
Pliberšek je opozorila, da značilna travnata podoba Dobrave zahteva posebno nego in redno zalivanje. Letos pa so se zaradi prepovedi zalivanja že pokazale težave.
»Vsak posameznik, ki ima grobno mesto, si želi, da je to urejeno. Zelena tratna površina, če ni zelena, ne deluje urejeno,« pravi.
Po njenih besedah bo treba v prihodnje razmisliti tako o drugačnih zasaditvah kot o spremembi dojemanja urejenosti grobov. Med možnimi rešitvami omenja tudi širše sisteme zalivanja, vendar opozarja, da zgolj zbiranje deževnice ne bo zadostovalo.
»Ko govorimo, da bomo zalivali z deževnico, je to stvar, ki ne doseže več svojega namena, ker dežja enostavno ni dovolj,« je opozorila.
O teh vprašanjih bo po njenem mnenju potrebna širša strokovna razprava.
Digitalizacija spreminja tudi način ohranjanja spomina
Pogrebno podjetje Maribor se ob tem vse bolj usmerja tudi v digitalne rešitve. Kot je pojasnila Pliberšek, so v preteklosti že sodelovali pri postavitvi digitalnega spomenika, uporabljajo pa tudi QR-kode in aplikacijo za prižiganje virtualnih sveč.
Prepričana je, da Maribor na tem področju ne sledi zgolj razvoju, temveč nekatere trende tudi soustvarja.
Kljub temu digitalne oblike spominjanja za zdaj še niso množično razširjene.
»Gre bolj za posameznike, ki se odločijo za ta del. Verjetno pa bo potreben premik generacije,« je dejala in dodala, da bi lahko večjo uporabo takšnih rešitev prinesle prihodnje, digitalno bolj vešče generacije.
Obiskovalci današnjega dogodka so lahko izvedeli tudi več o delovanju krematorija in postopku upepeljevanja.
Načrtovano širitev in krajinsko zasnovo Dobrave je predstavil krajinski arhitekt Aleš Koprivšek iz podjetja ZUM, delovanje upepeljevalnice pa njen vodja Rado Škofič.
