V Ormožu so zaključili več kot milijon evrov vredno peto fazo namakalnega sistema. Z dodatnimi 219 hektarji namakanih površin sistem zdaj obsega 1040 hektarjev, ob zaključku projekta pa se je slovesnosti udeležil tudi minister za kmetijstvo.
V Ormožu so zaključili peto fazo vzpostavitve namakalnega sistema, ki predstavlja pomembno pridobitev za lokalne kmetovalce ter nadaljnji razvoj namakanja in zanesljivejše kmetijske pridelave na območju občine.
Izvedbe dober milijon evrov vredne investicije se je lansko pomlad lotilo Komunalno podjetje Ormož. Občina Ormož je za projekt pridobila evropska in državna sredstva.
Slovesni zaključek projekta so danes pripravili ob odvodnem kanalu Hidroelektrarne Formin v Cvetkovcih. Udeležil se je je tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj.
Z namakanjem opremljenih že 22 odstotkov njivskih površin
Z izvedbo pete faze so zagotovili namakanje na petih strnjenih območjih s skupno površino 219 hektarjev njivskih zemljišč.
Širitev je zajela območja Cenerce, Sodince, Podgorce, Cvetkovce, Trgovišče in Veliko Nedeljo. Po zaključku te faze skupna površina Namakalnega sistema Ormož obsega že 1040 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Ormoški župan Danijel Vrbnjak je ob slovesnosti poudaril, da današnji dogodek pomeni več kot zgolj zaključek gradbenih del.
»Danes je za našo občino Ormož pomemben in slovesen dan. Ne odpiramo zgolj novega objekta in ne zaključujemo zgolj ene od faz investicije,« je dejal.
Ob tem je izpostavil pomen namakalnega sistema za prihodnost lokalnega kmetijstva.
»Danes potrjujemo nekaj veliko pomembnejšega. Našo skupno zavezanost razvoju kmetijstva, pridelavi kakovostne hrane in ustvarjanju pogojev, v katerih bodo lahko naši kmetje tudi v prihodnje uspešno kmetovali,« je poudaril župan.
Po njegovih besedah je z namakalnim sistemom zdaj opremljenih približno 22 odstotkov vseh njivskih površin v občini.
Začetki namakanja segajo v devetdeseta leta
Župan je spomnil tudi na začetke vzpostavljanja namakalnega sistema, ki segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so lokalni kmetje prepoznali potrebo po namakanju in začeli iskati ustrezne rešitve.
»Njegovi začetki segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so zainteresirani kmetje prepoznali potrebo po namakanju,« je dejal.
Kot je pojasnil, so si pri načrtovanju pomagali tudi z ogledi namakalnih sistemov v tujini, med drugim v sosednji Italiji.
Pomemben korak je sledil leta 1999, ko so bila v povezavi z umeščanjem hitre ceste Ormož–Markovci zagotovljena sredstva, ki so omogočila izgradnjo prvega namakalnega sistema Ormož–Osluševci.
Ta je obsegal 211 hektarjev njivskih površin, v uporabo pa je bil predan leta 2004.
Leta 2012 je sledil namakalni sistem Ormož–Velika Nedelja, ki je pokrival 449 hektarjev njivskih površin in 45 hektarjev nasadov hmelja.
Z nadaljnjimi širitvami, med drugim leta 2020, je sistem postopoma rasel do današnjih 1040 hektarjev.
Skoraj 12 kilometrov novih cevovodov in 86 hidrantov
V okviru pete faze so položili približno 11.700 metrov novih namakalnih cevovodov in uredili 86 namakalnih hidrantov.
Zgradili so tudi objekt za dezinfekcijo vode s sodobno strojno opremo za dezinfekcijo z UV-svetlobo. Po besedah župana gre za prvo tovrstno rešitev v severovzhodni Sloveniji.
Z novo infrastrukturo želijo uporabnikom dolgoročno zagotoviti ustrezno kakovost vode za namakanje.
Z zaključkom pete faze je končan sodinsko-seneški del sistema, v občini pa se že pripravljajo na komasacijo pušinsko-frankovskega dela.
V prihodnje si želijo tudi zbirni center za vrtnine
Na slovesnosti so predstavili tudi nadaljnje razvojne načrte, povezane s kmetijsko pridelavo.
Med njimi je vzpostavitev zbirnega centra za vrtnine, ki bi omogočal njihovo skladiščenje in pripravo za nadaljnjo prodajo.
Dolgoročna želja je tudi razvoj predelave vrtnin, s čimer bi lahko povečali dodano vrednost lokalno pridelane hrane, ustvarili nova delovna mesta in izboljšali gospodarske možnosti kmetij.
Ob tem je bila izražena tudi želja po podpori države pri nadaljnjem razvoju namakalnega sistema ter vzpostavitvi zbirnega centra in predelovalnih zmogljivosti.
Zanesljivejša pridelava tudi v sušnih obdobjih
Glavni namen projekta je zagotoviti zanesljivejšo dobavo vode v sušnih obdobjih, ki jih vse pogosteje prinašajo spremenjene podnebne razmere.
Z namakalnim sistemom želijo omogočiti stabilnejšo pridelavo hrane, povečati obseg lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov in okrepiti slovensko samooskrbo.
Namakanje naj bi prispevalo predvsem k večji pridelavi zelenjave, omogočilo strniščno pridelavo naknadnih posevkov poljščin in zelenjave ter dolgoročno izboljšalo ekonomski položaj kmetij.
Projekt financiran z evropskimi in državnimi sredstvi
Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in proračuna Republike Slovenije v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
Izveden je bil v sklopu intervencije IRP 13 – Izgradnja namakalnih sistemov, Namakalni sistem Ormož – V. faza pa je bil izbran v okviru prvega javnega razpisa za izgradnjo namakalnih sistemov za več uporabnikov.
