Delni sončev mrk je danes zvečer pritegnil številne ljubitelje astronomije. Na Šmartnem na Pohorju so ga spremljali v okviru javnega opazovanja, večer pa se nadaljuje še z opazovanjem Perzeidov, planetov in objektov
Ljubitelji astronomije so lahko danes zvečer tudi z območja Maribora spremljali delni sončev mrk. Pojav se je na našem območju začel okoli 19.24, ko je Luna začela postopoma prekrivati Sončevo ploskev. Največja faza mrka je nastopila okoli 20.16, vendar je iz naših krajev ni bilo mogoče videti v celoti, saj je Sonce že nekaj minut prej zašlo za obzorje.
Ker je mrk potekal tik pred sončnim zahodom, so bile za opazovanje najbolj primerne višje ležeče točke z odprtim pogledom proti severozahodnemu obzorju.
Eno večjih javnih opazovanj na širšem mariborskem območju je pripravilo Astronomsko društvo Orion.
Opazovanje se je ob 19. uri začelo na Šmartnem na Pohorju, na travniku približno 300 metrov zahodno od tamkajšnje osnovne šole. Lokacija na višji nadmorski višini je omogočala odprt pogled proti zahajajočemu Soncu.
Javno opazovanje je bilo brezplačno in namenjeno vsem, ki so želeli redek astronomski pojav spremljati v družbi ljubiteljev astronomije.
Kako je bil delni sončev mrk videti s Pohorja, si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.
Pogled v nebo še naprej prinaša zanimivosti
Sončni zahod še ne pomeni konca astronomskega večera. Dogajanje se nadaljuje z opazovanjem meteorskega roja Perzeidov, planetov in objektov globokega neba.
Perzeide povzroča komet 109P/Swift–Tuttle, ki za seboj na svoji poti pušča drobne delce. Ko Zemlja prečka to sled, delci z veliko hitrostjo vstopijo v zgornje plasti ozračja in na nebu ustvarijo svetle sledi oziroma utrinke.
Na dovolj temni lokaciji je mogoče ob ugodnih razmerah videti tudi do 100 utrinkov na uro. Za njihovo spremljanje teleskop ni potreben, pomembna pa je predvsem temna lokacija s čim bolj odprtim pogledom na nebo.
Na popolni sončev mrk v Sloveniji bomo čakali do leta 2081
Današnji mrk je bil iz Slovenije viden le kot delni, na naslednji popolni sončev mrk, ki bo viden iz Slovenije, pa bo treba čakati še več desetletij.
Zgodil se bo 3. septembra 2081. V Mariboru bo vrhunec mrka takrat nastopil ob 8.47 po srednjeevropskem času.
Os popolnega sončevega mrka bo potovala prav čez Slovenijo. Središče Lunine sence bo v državo vstopilo na območju Kamniško-Savinjskih Alp, nato bo potovalo čez območje Solčave ter južno od Šoštanja, Velenja in Dobrne. Pot bo nadaljevalo čez Vojnik, severno od Šmarij pri Jelšah ter čez Rogaško Slatino in Rogatec, kjer bo središče sence zapustilo Slovenijo. Pot od slovensko-avstrijske meje pri Solčavi do slovensko-hrvaške meje pri Rogatcu bo središče sence prepotovalo v vsega 56 sekundah.
Že konec avgusta še delni lunin mrk
Na naslednji mrk pa ne bo treba čakati tako dolgo. Sončevi in lunini mrki se namreč pogosto pojavljajo v časovno povezanih parih, približno dva tedna narazen.
Že 28. avgusta bo iz naših krajev v jutranjem času mogoče opazovati delni lunin mrk.
