Več kot leto dni smo čakali, da je znamenita trafika pri Starem mostu zasijala v prenovljeni podobi.
Pri razpravi o za Maribor izjemno zgodovinsko pomembnem kiosku so se številne občanke in občani oglasili s predlogom, da Mestna občina Maribor trafike ne proda, ampak uporabi za druge namene.
Med njimi je odgovorne k slednjemu pozvala tudi mariborska kulturnica Zora A. Jurič z besedami, da »naj ne zapravijo vendar vsega, kar daje temu mestu identiteto«.
Pobudi je prisluhnil tudi tedanji mariborski župan Andrej Fištravec, zato so trafiko izvzeli iz prodaje in kot so za Mariborinfo pojasnili na občini – pričeli so se odvijati »načrti za umeščanje vsebine v objekt«.
Naposled pa smo le dočakali dan D in trafika je končno (znova) odprla svoja vrata.
Mecen Marko Novak, je v svojem nagovoru hudomušno povedal, da je vedel, da mora »kulturnikom pomagati, kjer so sami šibkejši«. Zato je financiral del prenove znamenite trafike.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič pa je ob odprtju trafike poudaril, da zdaj, »ko zapirajo trafike, jo mi znova odpiramo«.
Direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih Slana je poudarila, da je trafika majhna, njena zgodba pa zelo velika: »Trafika je za Maribor zelo pomembna zaradi tega, ker pripoveduje o tem, kako se je spremenila zgodovina v 20. stoletju, kako so se menjevali napisi na hišah, kako so se menjavali oblastniki in podobno. V majhni hišici se skriva veliko zgodovine.«
»Ta trafika bo odslej muzej za enega, saj več kot trije skoraj ne morejo notri. Obenem bo tudi čitalnica in suvenirnica, pred njo bomo prirejali razne prireditve in koncerte, literarna srečanja. Mislim, da je to zelo pomembna pridobitev tudi zaradi tega, ker povezuje levi in desni breg Drave,« je še povedala.
»Poslikava ni originalna, je pa nekoč poslikava že obstajala. Turki so se pojavljali zaradi reka ‘kadi kot Turk’. Freska je sčasoma zbledela in bila prebarvana, imeli smo samo črno-bele fotografije Turka in tale danes je najbližji posnetek tistega, kar je nekoč obstajalo. Zelo smo zadovoljni, saj sama trafika brez te barvne pridobitve ni tako zelo zablestela, kot sedaj,« je še dodala Berberih Slana.
Slišali smo tudi nekaj osebne zgodovine – zgodbo velike ljubezni, ki nam jo je pripovedoval potomec nekdanje delavke v trafiki. Prav tako je potomec Muzeju narodne osvoboditve Maribor predal originalno leseno blagajno, ki je včasih bila del kioska. Direktorica muzeja je dodala, da upa, da »se bodo take ljubezenske zgodbe tukaj pletle še naprej – kolikor vem, je naš višji trafikant še samski.«
Naj spomnimo ...
Poleti nam je direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih Slana pojasnila, da bi kiosk služil kot stičišče za vse ponudnike vodstev po Mariboru: »Notranjost trafike bi obnovili tako, kot je bila nekoč; prodajali bi se časopisi in vse, kar v trafiko sodi. Prodajale bi se tudi knjige oziroma literatura o Mariboru. Imeli bi tudi zgodbarno – tam bi se pripovedovale zgodbe, okoli te trafike pa načrtujemo tudi mesto, kjer bi se lahko bralo in srečevalo.«
Zdaj nekaj časa pozabljena trafika znova živi zgodbo Maribora.
Trafika bo imela tudi zaposlenega, ki bodelal kot kustos – poleg prodaje bo skrbel tudi za zgodovinsko-muzejski del in za sprehode oziroma vodstva po Mariboru. Pri tem in pri stroških elektrike bi s sofinanciranjem vskočila občina, saj je »muzej kadrovsko že tako ali tako podhranjen«.
