Vir: Moje mesto maribor - tu sn doma - (Frenki Flos)
Se lahko mesto poveže in »reši« znamenito trafiko iz Severnega sija, ki bi jo Mestna občina Maribor na javni dražbi prodala za izklicno ceno 6.500 evrov?

Poteza Mestne občine Maribor, ki se je odločila prodati legendarni kiosk pri Starem mostu, v javnosti vse bolj buri duhove. Po poročanju Mariborinfo, da mariborska občina mozaik zgodovine meste ponuja na javni dražbi za izklicno ceno 6.500 evrov, se je odzvalo več posameznikov, med njimi tudi mariborska kulturnica Zora A. Jurič, ki mestno občino in »vse, ki imajo moč odločanja« poziva naj »ne zapravijo vendar vsega, kar daje temu mestu identiteto!«

Pozabljena trafika pri Starem mostu danes skorajda nobenemu mimoidočemu več ne pade v oči ... A to ni neka brezdušna stavba, kot je videti zadnjih nekaj let, ampak gre za košček mariborske dediščine, ki skriva bogato zgodovino.

Roman, ki Maribor ponaša med svetovne prestolnice

»Vsi, ki smo prebrali roman Draga Jančarja Severni sij – roman, s katerim je Mariboru postavil spomenik, kakršnega nimajo niti velike svetovne prestolnice, (čudi me, da v mestu noben javni prostor ne nosi imena po tem romanu) vemo, kako pomembno mesto v njem zavzema prav ta kiosk, oziroma nekdanja trafika. Trafikant v njem je literarni lik, ki gleda na trg (današnji Trg revolucije) in razmišlja o njegovih preimenovanjih, ki kažejo na burne zgodovinske preobrate (Magdalena Platz, Kaiser Wilhelm Platz, Kralja Petra trg, Trg 9. Maja, Trg Rdeče armade). Zgradba, kakor majhna že je, je tudi sicer zanimiva (zgrajena leta 1913) in kaže, kako skrbno so včasih celo trafike postavljali premišljeno in skladno z okolico,« v javnem pozivu proti prodaji znamenite mariborske trafike razmišlja Zora A. Jurič.

A tega dragocenega mozaika zgodovine v Mariboru ni prepoznal nihče. Mariborska občina na vprašanje, zakaj prodajajo to zanimivo turistično priložnost, odgovarja, da morajo nezasedeno premoženje pač prodati. »Tako je tudi ta poslovni prostor - kiosk, zdaj ko ni več zaseden z najemnikom, pa tudi v stanju je, kjer bi obnova bila nesorazmerna z vrednostjo,« nam je sredi prejšnjega tedna dejal Uroš Brodnjak, vodja sektorja za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori na mariborski občini.

Vir: Moje mesto maribor - tu sn doma - (Frenki Flos)

Zora A. Jurič: To je brezbrižen odnos, ki je žaljiv in nevaren

»Za vse, ki imamo odnos do mesta in njegov zgodovinski ter kulturni spomin, se zdi tako skrajno brezbrižen odnos do takega objekta ne le zaskrbljujoč, temveč žaljiv in nevaren,« nadaljuje.

»Res je – zdaj je nekdanji kiosk prazen in zanemarjen. Morda pa je prav zdaj ponujena priložnost, da ga izrabimo in prebudimo v novo življenje. Že dalj časa se med bralci Jančarjevih romanov (v večini teh je dogajalni prostor prav Maribor) pojavlja želja, da bi tako meščani kot tuji obiskovalci (spomniti velja, da so Jančarjevi romani najbolj prevajani in brani tudi v svetu) v mestu začutili prisotnost avtorja oziroma njegovih literarnih del. Med drugim se govori o literarno – turistični poti,  ki bi vodila po poteh njegovih literarnih junakov  ali kakem drugem objektu oziroma pomniku, ki bi pričal, da je Maribor tudi Jančarjevo mesto (in ne le propadlo industrijsko mesto, kar že v nedogled ponavljamo). Spomnimo se na primer svetlobnih napisov, naslovov Jančarjevih del (po zasnovi ateljeja Japelj), ki so bili v času EPK izjemno zanimiv in provokativen, najbolj opazen del, ki je govoril o mestu kulture,« v javnem pozivu piše mariborska kulturnica in ponuja zanimivo turistično idejo: 

»Morda bi lahko bivša trafika postala referenčna točka, v kateri bi se lahko tako meščani kot obiskovalci podrobneje seznanili s pisateljevim delom; morda bi v njej lahko v različnih jezikih poslušali (ali brali) odlomke iz njegovih del, tudi tistega, ki skozi trafikantove oči gleda, kako se pred njim spreminja zgodovina …  Prepričana sem, da bi mnoge obiskovalce mesta lahko take vrste predstavitev zelo zanimala in da bi mesto lahko s tako turistično ponudbo veliko pridobilo. Ne pozabimo – danes se povsod prodajajo zgodbe in mi jih imamo toliko in tako odličnih! S tem, bi lahko marsikomu, tudi naši prestolnici, ki se kiti z imenom mesto literature, pokazali, kako je možno v mestu vstopati v literaturo.«

Ne le v Jančarjevo, pravi, ampak tudi v Partljičeve romane in novele, pa v romane Roka Vilčnika, Aleša Štegra, Zdenka Kodriča, Avgusta Demšarja …

Še do nedavnega je bil tukaj kiosk. Za Turkom, ki je krasil pročelje stare trafike, se je v tem času izgubila vsaka sled ...

Kaj storiti? »Ne zapravite vsega, kar daje mestu identiteto!«

»Potrebno je nekaj volje, nekaj znanja in vizije, morda se zberemo ljudje, ki smo pripravljeni sodelovati, svetovati, se povezovati tako z mestno občino kot z zavodom za turizem,« nadaljuje mariborska kulturnica in poziva: 

»Apeliram na vse, ki nam je mar naša kulturna dediščina in naše mesto, da ukrepamo. Apeliram na vse, ki imajo moč odločanja – ne zapravite nam vendar vsega, kar daje temu mestu identiteto!«

Ironično ... Prav v tem mesecu po navedbah Zore A. Jurič obeležujemo 70-letnico pisatelja in dramatika Draga Jančarja. »Jo lahko obeležimo kako drugače, kakor da mesto proda znamenito trafiko iz Severnega sija?« še sprašuje.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
edo (nepreverjen)

ce ne morajo vzdrzevati, pol jo naj nekomu dajo ali prodajo da bo lahko vzdrzeval da ne bo tako propadla kod ostali vsi objekti po Mariboru..taborska je najgrsa sosedka..ob Dravi..

Starejše novice