Izvajanje protipoplavnih ureditev na Pekrskem potoku.
Na Pekrskem potoku so začeli izvajati dela, ki predstavljajo del protipoplavnih ureditev.
Lani oktobra so se na Pekrskem potoku začela izvajati pripravljalna dela za izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki so načrtovana v okviru projekta Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave, so sporočili iz Direkcije Republike Slovenije za vode.
Na območju Pekrskega potoka je načrtovan suhi zadrževalnik ter druge vodnogospodarske ureditve.
Vodnogospodarske ureditve na Pekrskem potoku
Na približno 2500 metrih dolgemu odseku Pekrskega potoka med sotočjem z Radvanjskim in Rožnodolskim potokom bo izvedena renaturacija struge.
To pomeni, da bo profil struge preoblikovan na način, da bo njen videz bolj naraven. Načrtovani so različni nakloni in širine struge, zasaditev obvodne vegetacije in ojezeritve.
V strugi so načrtovani tudi pragovi, ki bodo opravljali več funkcij:
- možnost večje akumulacije vode v načrtovanih ojezeritvah,
- vzdrževanje oziroma reguliranje padca nivelete dna struge,
- stabilizacija brežine,
- zmanjšanje erozijske in prenosne sposobnosti vodotoka,
- dovajanje večjih količin kisika v potok,
- krajinska popestritev.
Dela na terenu so se že začela
Za utrjevanje in zaščito brežin so ponekod predvidene utrditve z betonskimi pragovi ali kamnitimi ploščami. Za vodnogospodarske ureditve je gradbeno dovoljenje že pridobljeno, zato so se pripravljalna dela na terenu že začela.
Vodnogospodarske ureditve samega potoka so predvidene skladno z načrtovanimi krajinsko - arhitekturnimi rešitvami in bodo zagotavljale dodatno protierozijsko zaščito v strugi potoka.
Zadrževalnik Pekrskega potoka
V neposredni bližini struge Pekrskega potoka v Mariboru je za zmanjševanje poplavne ogroženosti naselja načrtovan suhi zadrževalnik, ki predstavlja bistveni del protipoplavnih ureditev na Pekrskem potoku.
Suhi zadrževalnik bo zadrževal visokovodne konice na območju pomembnega vpliva poplav Radvanje.
Za izgradnjo suhega zadrževalnika trenutno poteka dopolnjevanje DGD dokumentacije in pridobivanje pravice graditi. Prav tako je za izgradnjo zadrževalnika treba zagotoviti še zemljišča.
Pomembno sodelovanje lastnikov
Za uspešno izvedbo suhega zadrževalnika bo tako pomembno tudi sodelovanje lastnikov zemljišč, na katerih je načrtovana njegova izgradnja.
Pogovori z lastniki že potekajo, dela pa se bodo začela, ko bodo pridobljena vsa potrebna zemljišča ter v naslednjem koraku še gradbeno dovoljenje.
Tako suhi zadrževalnik kot tudi ostale vodnogospodarske ureditve Pekrskega potoka kot celota tvorijo celovito rešitev za zmanjšanje poplavne ogroženosti območja ob reki Dravi in njenih zalednih pritokih.
