Na zelenici se pripovedujejo žive zgodbe.
Zeleni ambient Mestnega parka Maribor je danes uprizoril Živo knjižnico – ne sodi knjige po platnicah!. Dogaja se že peto leto zapored, ideja pa je prispela iz Danske. Gre namreč za sredstvo, preko katerega se lahko obiskovalci Žive knjižnice pogovorijo s tako imenovanimi živimi knjigami, ljudmi, ki preko aktivnega dialoga ozaveščajo publiko o določenih predsodkih, stereotipih in stigmah.
Tako žive knjige delijo lastne zgodbe o transpolnosti, istospolnosti, verskih vprašanjih, odvisnostih, zdravljenjih, psihičnih težavah, travmah, anksioznosti ali pa le o svojih vsakdanjih življenjskih zgodbah in hobijih. Odvisno tudi od bralca, kako regulira pogovor s svojimi podvprašanji in od knjige, koliko odgovorov še ima med vrsticami.
Obiskovalec oziroma bralec se registrira v knjižnico, dobi izkaznico, na katero se napiše vrstni red knjig, katere želiš prebrati oziroma jim prisluhniti. Potem sedeš s svojim knjižnim sogovorcem v mehek objem parka in pripovedi se prično odvijati. S tem se imaš možnost soočiti z realnostjo knjižnih zgodb, pravilo pa je, da s knjigami in njihovo vsebino ravnaš s spoštljivim odnosom. Trideset minut je čas, ki si ga lahko vzameš za branje, morda podaljšaš za kakšnih petnajst, nato pa prepustiš zgodbo, da ji prisluhnejo še ostali čakajoči bralci.
Projekt koordinira Društvo informacijski center LEGEBITRA v sodelovanju z Mladinskim kulturnim centrom Maribor in pa Mladinskim centrom Podlaga iz Sežane, njihov namen pa je, da izpostavijo stereotipe in predsodke, značilne za slovensko družbo, in posledice slednjih težav, ki jih nosijo.
Ozavestiti družbo o stigmatiziranih skupinah, spodbujati dialog, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in omogočiti stik z različnostjo v varno oblikovanem prostoru je le malenkost, ki se pozitivno rezultira.
Čudovito je, da se spodbuja konstruktiven dialog med različnimi pripadniki civilne družbe, da se problematizira omenjene sfere in izpostavi vsakdanjo realnost posameznikov, ki se soočajo z njimi.
VIDEO: Neja Rems
