Študenti Univerze v Mariboru so se danes pobližje spoznali s humanoidnim robotom Maxom.
Na Univerzi v Mariboru so danes študenti dobili priložnost, da se z eno najnaprednejših tehnologij sodobne industrije srečajo iz prve roke.
Podjetje Hiproject je v sodelovanju z Ekonomsko-poslovno fakulteto ter Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko predstavilo humanoidnega robota UBTECH Walker S2, enega najnaprednejših serijsko proizvedenih humanoidnih robotov na svetu.
»Dogodek, ki smo ga danes organizirali, poteka v okviru celotedenskega intenzivnega dogajanja, ko povezujemo najsodobnejše trende v gospodarstvu in misli gospodarstva z našimi študenti in z našo fakulteto,« je pojasnil prodekan za sodelovanje z okoljem in razvojne projekte Igor Vrečko.
Na fakulteti so projekt Future Forge začeli pred tremi leti z namenom razmišljanja o prihodnosti in spremembah, ki jih prinaša razvoj tehnologije.
Po besedah prodekana je pomembno, da se študenti z razvojem robotike srečajo čim prej, saj bodo takšne tehnologije vplivale tudi na način organizacije dela in poslovnih procesov.
Robot za delo v pametnih tovarnah
Direktor podjetja Hiproject Urban Pevnik je ob predstavitvi pojasnil, da humanoidna robotika trenutno doživlja izjemno hiter razvoj.
Po njegovih besedah nove modele razvijajo tako na Zahodu kot na Vzhodu, pri čemer so nekateri roboti, ki prihajajo iz Azije, že pripravljeni za praktično uporabo v industriji.
»Ta trenutek iz Kitajske prihajajo modeli, ki so odprti in se jih lahko prosto programira, in so tudi trenutno najbolj napredni serijsko proizvedeni humanoidni roboti,« je povedal.
Dodal je, da bodo tudi nekateri zahodni projekti, kot je Optimus, verjetno v prihodnjih letih prišli na evropski trg.
Predstavljeni robot Walker S2 je zasnovan predvsem za uporabo v industriji. Zasnovan je tako, da lahko opravlja različna fizična opravila, hkrati pa sodeluje z drugimi digitalnimi sistemi v pametnih tovarnah.
»S pokrčenimi rokami lahko nese do 30 kilogramov, z iztegnjenimi pa približno 15 kilogramov,« je pojasnil Pevnik.
Ena izmed prednosti robota je tudi možnost hitre menjave baterije, kar omogoča skoraj neprekinjeno delo. V pametnih proizvodnih okoljih lahko roboti komunicirajo z drugimi sistemi in umetno inteligenco, kar omogoča bolj učinkovito organizacijo dela. Po besedah direktorja se tako del odločanja prenese na digitalne platforme.
»To pomeni, da povečujemo konkurenčnost in varnost, človeka, ki je zelo ključen v tem procesu, pa lahko damo na bolj umsko zahtevna opravila in manj na fizična opravila.«
Humanoidni roboti podobnega tipa so po besedah sogovornika že vključeni v različne procese po svetu. Uporabljajo se tako za logistične naloge kot tudi za varnost ali pomoč v industriji.
»Na Kitajskem jih je vlada kupila približno 400 za varovanje in logistično usmerjanje na mejah. Dobrih 300 jih je kupil Airbus, več kot 200 pa Texas Instruments,« je povedal Pevnik.
To po njegovih besedah kaže, da tehnologija ni več le razvojni projekt, temveč že del realnih industrijskih procesov.
Kaj pa v Sloveniji?
Tudi v Sloveniji bi se humanoidni roboti lahko kmalu pojavili v večjih podjetjih. V podjetju Hiproject že sodelujejo z več in načrtujejo prve uvedbe robotov v proizvodne procese.
Po besedah Pevnika so takšne rešitve zanimive predvsem za podjetja z velikim številom zaposlenih, kjer pogosto primanjkuje delavcev za fizično zahtevnejša ali ponavljajoča se opravila.
Roboti bi lahko med drugim opravljali naloge, kot so prelaganje škatel, sortiranje izdelkov ali nadzor proizvodnih hal.
Cena predstavljenega robota znaša približno 120 tisoč evrov, k čemur je treba prišteti še stroške programske integracije, ki so odvisni od zahtevnosti posameznega projekta.
Čeprav humanoidni roboti hitro napredujejo, sogovornik meni, da bodo najprej postali del industrije, šele kasneje pa vsakdanjega življenja.
»Danes tega še ne bi rad promoviral, niti nismo osredotočeni na to, da bi takšne robote spravljali v gospodinjstva,« je dejal.
Najprej je treba po njegovih besedah zagotoviti ustrezne varnostne standarde in pravila uporabe. Po njegovi oceni bi lahko bila tehnologija za širšo uporabo pripravljena v nekaj letih.
