V Mariboru smo si danes lahko ogledali 44. rez Stare trte, najstarejše trte na svetu. Letošnja prireditev se je zaradi prenove Lenta odvila na bližnjem Vojašniškem trgu.
Obrezovanje trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek. Rez najstarejše trte na svetu pa je hkrati tudi protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja cepiče Stare trte izbranim partnerskim mestom oziroma občinam ter organizacijam doma in po svetu.
Ob letošnji 44. rezi so cepiče prejeli: občina Muta, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Kmetijska zadruga Putniković (Pelješac), Zavod za turizem Baranje in Drevesnica Žižek (Sveta Marija, Medžimurje).
Svečano podelitev cepičev je spremljal kratek kulturni program z nastopom Pihalnega orkestra Pošta, pozdravnim nagovorom podžupana Mestne občine Maribor Sama Petra Medveda in poročilom skrbnika najstarejše trte Staneta Kocutarja.
Prisotne sta nagovorili tudi mariborska vinska kraljica Neža Jarc in nova vinska kraljica Slovenije Maja Pečarič.
Na Vojašniškem trgu so bile od 9.30 do 13.00 postavljene tudi stojnice s ponudbo lokalnega vina in domačih dobrot, obiskovalci pa bodo lahko od 11.00 naprej kupili tudi cepljenko potomk najstarejše trte.
Ob tej priložnosti je v Muzeju najstarejše trte na svetu, ki se nahaja v neposredni bližini prizorišča prireditve, tudi dan odprtih vrat, in sicer med 11. in 18. uro.
Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je ob tem dejal: »Naše mesto je prepoznano kot vinogradniško in gastronomsko središče Slovenije z izjemno naravno in kulturno dediščino. Letos smo prejeli še posebej pomembno potrditev: naziv najboljša evropska kulinarična destinacija in uvrstitev med tri najboljše evropske destinacije. Kljub temu smo vsako leto znova pozitivno presenečeni, kako velik je domač in tuj interes za cepiče naše najstarejše trte.
Njeno okolico, srednjeveško srce mesta, v tem trenutku z največjo mero skrbnosti in spoštljivosti obnavljamo ter verjamemo, da bo območje Lenta po revitalizaciji zaživelo v svojem polnem sijaju, tako kot danes že živi kulturnih vsebin poln Vojašniški trg.«
