Spremljali nismo le seje, ampak tudi protest občanov pred kulturnim domom Sokolana. V znak protesta so občani zaprli glavno cesto.
Občine Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž so včeraj sklicale skupno izredno sejo občinskega sveta občine Središče ob Dravi, občinskega sveta občine Ormož in občinskega sveta občine Sveti Tomaž v Kulturnem domu Sokolana. Sejo je vodil župan občine Ormož Danijel Vrbnjak.
V goste sta ponovno bila povabljena direktor Policijske uprave Maribor Beno Meglič in direktorica urada Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj.
Povod za sklic izredne seje je bilo nakopičeno dogajanje, ki ne županom, svetnikom in ne občanom ne pusti spati. To je umestitev izpostave azilnega doma v občino Središče ob Dravi in zaradi nujnosti sprejetja stališč omenjenih treh občin v nastali situaciji.
Občanom so obljubili, da bodo pri seji lahko aktivno sodelovali in postavljali vprašanja. To obljubo so tudi izpolnili.
Župan občine Središče ob Dravi je v uvodu predstavil kronologijo dogodkov
Z nagovorom župana Jelovice smo se na začetku sprehodili po časovni premici, ki je pripeljala do današnje seje.
Povedal je, da sta bili v Državnem zboru Republike Slovenije, postavljeni poslanski vprašanji na temo azilnih domov v Republiki Sloveniji 1. februarja letošnjega leta, odgovor so dobili šele 27. februarja.
Nato je vlada na svoji 93. redni seji sprejela sklep, da na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi organizira izpostavo azilnega doma. S tem sklepom je Jelovico popoldne istega dne seznanila direktorica Štrukelj. V petek 1. marca je župan s strani urada prejel uradno sporočilo za javnost in v ponedeljek 4. marca pa je prejel še sklep vlade.
Ogorčen je nad potezo vlade, da o nameri ni bil obveščen pred sprejetjem sklepa in vzpostavitvi doma ostro nasprotuje kot župan, občan in starš otrok.
Vzpostavitev azilnega doma v tem okolju bi predstavljala nezaželene posledice na življenje občanov, okolje in družbeno ter gospodarsko dinamiko.
Spomnil je, da je bilo iz medijev mogoče razbrati, da vlada išče nove lokacije za vzpostavitve azilnih domov, vendar so pri iskanju bili zavrnjeni, zatorej se Jelovica sprašuje, ali so Središčani potemtakem drugorazredni državljani, saj je vlada sprejela sklep, brez predhodnega soglasja lokalne skupnosti.
»Smo obmejna občina in s problematiko migrantov se srečujemo že nekaj let,« je opozoril Jelovica.
Občinski svet pozval vlado k preklicu sklepa
Na občini razumejo obvezo države do mednarodnega prava, vendar so mnenja, da je v Sloveniji veliko primernejših lokacij in da bi se ta problematika lahko rešila tako, da bi njihovo bivanje predstavljalo manjše tveganje, kot ga predstavlja za občane Središča ob Dravi.
Občinski svet je na 9. redni seji sprejel sklep, v katerem upošteva mnenje prebivalcev in poziva vlado k preklicu sprejetega sklepa, ki je bil sprejet na 93. redni seji vlade.
Prav tako občinski svet poziva vlado, naj se opravijo dodatne analize in posvetovanja s prebivalci, strokovnjaki s področja varnosti, socialnih in ekonomskih vplivov ter naj se ponovno preuči lokacija postavitve azilnega doma, preden se sprejme kakršna koli končna odločitev glede postavitve doma.
»Obstaja možnost incidentov nad lokalnim prebivalstvom. Azilanti bi se lahko prosto gibali, zato je veliko strahu pri starših šoloobveznih otrok, pri starejših, ter vseh občanih v širši okolici,« je poudaril župan Jelovica.
Za ponovno vzpostavitev schengenske meje
Hkrati je občinski svet naročil županu, da s pisnim obvestilom obvesti vlado s tem sklepom in pozivom, da se upošteva načelo transparentnosti in sodelovanja vlade pri takšnih vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje lokalnih prebivalcev.
Vlado pozivajo k ponovni vzpostavitvi schengenske meje zaradi zagotovitve večje varnosti in boljšega nadzora.
Prepričani so, da bi postavitev doma povečala varnostno tveganje in povečala stopnjo nasilja na območju. Zaskrbljeni so tudi glede gospodarstva v Središču ob Dravi, kajti pridobili so novo industrijsko cono, iz katere bi lahko tudi gospodarstvo dobilo že tako prepotrebno finančno injekcijo, vendar nekateri investitorji že izražajo dvome, ali je Središče ob Dravi res prava lokacija zanje.
S tem bo poteptana marsikatera možnost za novo sodelovanje in tudi cene nepremičnin v občini bodo znatno padle.
Azilni dom v obliki bivalnih kontejnerjev
Štrukelj je pojasnila, da je imel azilni dom na Viču prvotno kapaciteto za približno 300 oseb, ki so jo povečali na 710. V Logatcu je bila kapaciteta ves čas 400 in želela je prikazati problem velike prenaseljenosti obeh domov.
»Migranti so predmet pravil na ravni Evropske unije in Slovenija jih je dolžna izvajati,« je dejala Katarina Štrukelj.
Republika Slovenija je podpisnica številnih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, ki terjajo pravno in humano obravnavo migrantov.
Slovenija je zaradi tega tudi pod drobnogledom mednarodnih institucij, zato usklajujejo aktivnosti na tem področju, povezujejo se s sosednjimi državami Evropske unije in državami na balkanski poti. Izvedeli smo še, kako bo izgledal azilni dom, in sicer bodo nastanitve v obliki bivalnih kontejnerjev.
Slovenci že pokazali solidarnost do beguncev
Na Viču, ki je neke vrste osrednji sprejemni center, je trenutno nastanjenih 424 oseb, torej dom ni poln. Na isti dan lani je bilo nastanjenih 436 oseb. Številke so se dvignile konec junija, in sicer konec junija lani je bilo nastanjenih 589 oseb, konec julija 1474, v septembru 1375 in konec septembra je številka začela upadati.
Direktorica je pojasnila, da tukaj ne gre za integracijo migrantov, temveč zgolj za začasno oskrbo in nadzorovanje premikov po balkanski poti ter spremljanje količine migrantov. Za konec je dodala, da ima Slovenija mnogo izkušenj z migranti in da smo do sedaj mnogokrat pokazali svojo solidarnost do beguncev iz Bosne, Kosova in Sirije.
Meglič predstavil statistiko o delu policijske postaje Ormož
Na območju vseh treh občin je policijska postaja Ormož v petletnem obdobju obravnavala povprečno 175 kaznivih dejanj, v prvih dveh mesecih letos pa 54, povprečno 345 nedovoljenih prehodov državne meje, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa že 178 in povprečno 3776 prekrškov, v prvih dveh mesecih letos pa 353.
Poudaril je, da je varnost na ormoškem na zelo visokem nivoju, preiskanost kaznivih dejanj je lani znašala več kot 66 odstotkov, kar je visoko nad državnim povprečjem, prav tako je nad državnim povprečjem tudi samoiniciativnost ormoških policistov, ki je nad 33 odstotki. Preiskanost premoženjske kriminalitete je 66 odstotna.
Pojasnil je, da je o sami varnostni situaciji zaenkrat še preuranjeno govoriti, saj še ni jasno, kakšna bo kapaciteta doma in koliko oseb bo v danem trenutku nastanjenih. S strani subjektov zasebnega varovanja še tudi ni znan načrt samega varovanja območja.
»Mariborski policisti bomo ob morebitni vzpostavitvi izpostave azilnega doma, temu ustrezno prilagodili svoje delo in tako še naprej zagotavljali visoko raven varnosti prebivalcev na tem območju,« miri Meglič.
Kaj najbolj skrbi svetnike vseh treh občin?
Prisotne svetnike med drugim skrbi dejstvo, da veliko migrantov azil le izkorišča, zgolj za kratek čas in nato se samovoljno odpravijo v druge države. Sprašujejo se ali je bilo pametno začeti z odstranjevanjem ograje na meji.
Moti jih tudi dejstvo, da je severovzhodna Slovenija vedno zadnja na listi, kadar se gre za razvoj in obnovo ampak je pa prva kadar se pojavi vprašanje kam z migranti.
Svetnikom ni jasno, kako bodo policisti, glede na to, da imajo migranti zagotovljeno prosto gibanje, uspeli ločiti med azilanti, ki so popisani v sistemu in med ilegalnimi prestopniki zelene meje še posebej ponoči, zato so predlagali začasno vrnitev policistov na mejo s Hrvaško z namenom zagotavljanja višje varnosti lokalnega prebivalstva.
