Na spletu se pojavljajo oglasi za »prodajo« ali »oddajo« grobov. A grobnih mest ni mogoče kupiti ali prodati, saj gre zgolj za najemno pravico.
Na družbenih omrežjih se v zadnjem času pojavlja vse več oglasov, ki ponujajo grobna mesta.
»Prodam grob«, »Oddam pravico do grobnega mesta«, »Odstopim grob« so le nekateri, ki smo jih zasledili v zadnjih tednih.
A grobov v Sloveniji ni mogoče kupiti ali prodati. Grobna mesta so namreč v lasti občin, posamezniki pa lahko pridobijo zgolj najemno pravico.
Najemnik lahko proda zgolj nagrobno opremo
Na obeh mariborskih pokopališčih, Pobrežje in Dobrava, s katerima upravlja Pogrebno podjetje Maribor so vsa grobna mesta na zemljiščih v lasti Mestne občine Maribor. Zato grobnih mest ni mogoče prodajati ali kupovati. Upravljavec jih lahko izključno oddaja v najem.
»S sklenitvijo najemne pogodbe najemnik pridobi pravico do uporabe grobnega mesta in do postavitve nagrobne opreme, ki je njegova last.
Če želi najemnik razmerje prekiniti, ga lahko odpove ali prenese na drugo osebo, vendar zemljišča ne more prodati,« poudarjajo pri pogrebnem podjetju.
Dodajajo, da gre pri številni oglasi, ki omenjajo »prodajo« ali »odstop« grobov, praviloma za napačno poimenovanje.
»Ko se v oglasih pojavljajo izrazi, kot so ''prodaja groba' ali 'prodaja grobnice', gre praviloma za napačno poimenovanje – najemnik lahko proda zgolj nagrobno opremo, vendar mora biti ob tem urejen tudi prenos najema na novega najemnika.«
Prenos brezplačen
Prenos najemnega razmerja je po zakonu brezplačen. Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti namreč izrecno določa:
»Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, določenimi z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.«
Čeprav je prenos torej brezplačen, pa lahko po pojasnilih podjetja v posameznih primerih nastanejo administrativni ali drugi stroški, ki se obračunavajo po veljavnih cenikih.
Zakon glob ne predvideva, a ...
Nadzor nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti v primeru obeh pokopališč, s katerima upravlja mariborsko pogrebno podjetje, izvaja medobčinska inšpekcija. Za nadzor tržnega dela dejavnosti pa je pristojen inšpektorat, pristojen za trg.
Zakon sicer ne predvideva posebnih glob, je pa tovrstno ravnanje v nasprotju z najemno pogodbo.
»Upravljavec lahko v takšnih primerih odpove najemno pogodbo,« dodajajo pri podjetju.
Kako do groba in kdo lahko nadaljuje najem
Za pridobitev grobnega mesta mora posameznik stopiti v stik z upravljavcem pokopališča, ki najprej preveri razpoložljivost grobnih mest, nato pa lahko zainteresirana oseba za izbrano in prosto grobno mesto sklene najemno pogodbo.
Ta se sklene za obdobje desetih let, po izteku katerega se samodejno podaljšuje za nadaljnja desetletna obdobja, razen če katera od pogodbenih strank najem odpove najmanj dva meseca pred potekom tekočega obdobja.
»V praksi to pomeni, da gre za dolgoročno oziroma potencialno doživljenjsko najemno razmerje.«
V primeru smrti najemnika obstoječa najemna pogodba preneha veljati in je treba skleniti novo. Če je bil v najemni pogodbi naveden pravni naslednik, ima ta prednost pri sklenitvi nove pogodbe za isto grobno mesto. Če pravni naslednik ni določen, ima pravico do najema tisti, ki je poravnal stroške pokopa.
»To pomeni, da dediči ob smrti najemnika ne postanejo avtomatično novi najemniki grobnega mesta, temveč morajo najemno razmerje še urediti,« dodatno pojasnijo pri podjetju.
Predvidena širitev Dobrave
Pobrežje, ki deluje že od leta 1879, ima status zaščitene kulturne dediščine in je del evropskih kulturnih poti. Novih grobnih mest tam ni več, izjema so le žarni zidovi.
»Pokopi se izvajajo le v obstoječe grobove,« pojasnjujejo v podjetju.
Drugače je na Dobravi, mlajšem in prostorsko obsežnem pokopališču, ki letos praznuje 40 let.
»Nastalo je z vizijo centralnega pokopališča, ki bi to vlogo prevzelo po zaprtju Pobreškega, vsled temu je bila infrastruktura načrtovana širokopotezno.«
Tam prostora ne primanjkuje, v prihodnje pa je načrtovana še širitev.
»V načrtu je njena širitev, in sicer z razvojem dodatnih oblik pokopov, kakor tudi gozdnega dela pokopališča ter drugih trajnostnih in naravnih konceptov, skladnih s trendi in spremembami v pogrebno pokopališki dejavnosti.«
