Pogrebno podjetje Maribor je danes s posebno slovesnostjo počastilo 70 let cvetličarne Aralija, 40 let pokopališča Dobrava in 20 let članstva v Združenju evropsko pomembnih pokopališč.
Letos mineva natanko štirideset let od prvega pokopa na pokopališču Dobrava, ko je bila 19. junija 1985 tam pokopana prva pokojna Matilda.
Od takrat je Dobrava postala eden najpomembnejših prostorov spomina v mestu, zasnovana kot sodoben pokopališki kompleks, ki združuje arhitekturno vrednost in spoštovanje do miru ter narave.
Oblikovala sta ga arhitekta Niko Stare in Dušan Muravec iz Zavoda za urbanizem Maribor, poslovilni objekt pa je zasnovalo podjetje Komunaprojekt pod vodstvom arhitekta Vlada Emeršiča.
Prostor spomina in miru
Na današnji slovesnosti je direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek poudarila, da pokopališče že štiri desetletja predstavlja posebnost mesta.
»S Parkom spomina presega delitve ter postaja mednarodno prepoznaven prostor spomina in miru,« je dodala.
Ob tej priložnosti se je iskreno zahvalila tudi zaposlenim, saj da s svojim delom izpolnjujejo poslanstvo, ki ljudem omogoča, da v težkih trenutkih začutijo spoštovanje in zaupanje.
Pogrebno podjetje je zadnji dve desetletji tudi član Združenja evropsko pomembnih pokopališč, ki povezuje pokopališča kot pomemben del kulturne dediščine.
Zavidljivo obletnico pa letos praznuje tudi cvetličarna Aralija, ki že 70 let sooblikuje žalno floristiko in ostaja pomemben del obredja slovesa v mestu.
Župan napovedal nove investicije
Na slovesnosti je spregovoril tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je izpostavil pomen urejenih pokopališč:
»To je kraj, ki ga ne povezujemo z neizmernim veseljem, lahko pa nas danes veseli, da živimo v tako odprtem in povezanem mestu.
Vesel sem, da znamo v Mariboru preseči razdelitve in se zavedamo, da imajo prav vsi pravico do spoštljivega pokopa, ne glede na versko pripadnost.«
Župan je ob tem napovedal tudi nove naložbe, ki bodo dodatno uredile pokopališče Dobrava, mestni svetniki so namreč na včerajšnji seji podprli investicijo, ki bi na tem območju med drugim uredila nov drevored.
