Dijakinja je učitelju razložila, da ruto nosi iz verskih razlogov, a je vztrajal, naj zapusti razred.
Po poročanju portala 24ur.com je na eni od ljubljanskih srednjih šol v petek med poukom prišlo do incidenta med učiteljem in dijakinjo, ki je v razred prišla s hidžabom.
Učitelj ji je dejal, da nošenje naglavne rute v razredu ni po bontonu in zahteval, da si hidžab sname, sicer je ne bo poučeval. Pri tem je vztrajal, četudi je dijakinja odgovorila, da ruto nosi iz verskih razlogov, nazadnje jo je poslal iz razreda.
Ravnateljica šole je dekletu skupaj s svetovalno delavko kasneje zagotovila, da ni naredila ničesar narobe. Razgovor je opravila tudi z omenjenim učiteljem, ki mu je razložila, da nošenje rute ni razlog za zavrnitev poučevanja in o dogodku obvestila pristojno ministrstvo.
Na slednjem so poudarili, da so šola in njeni zaposleni dolžni upoštevati versko svobodo in nedotakljivost vsakega posameznika ter preprečevati diskriminacijo posameznikov na podlagi veroizpovedi.
Neuradno: Učitelj nad dijaki izvaja verbalno nasilje
24ur.com še poroča, da so od enega od staršev dobili informacijo, da to ni bil edini incident pri omenjenem učitelju. Nad dijaki naj bi tudi dnevno izvajal verbalno nasilje, jih zmerjal in poniževal.
»Večina dijakov ima pri njem negativno oceno, ravnateljica pa se zaveda, da je ta učitelj že vrsto let pereč problem,« je še dejal starš.
Ravnateljica neimenovane šole pa pravi, da se do sedaj na njihovi šoli še niso srečali s podobnim primerom. Dodala je tudi, da nihče izmed učiteljev ni imel težav z dijaki zaradi nošenja verskih simbolov oziroma verske pripadnosti.
O dogodku naj bi bila obveščena v petek, ob 9. uri zjutraj, ko je takoj odšla v razred in preverila, kaj se dogaja. S pomočnikom ravnateljice sta nato takoj opravila razgovor z učiteljem, ki je pojasnil, da je dijakinja iz razreda odšla, ko ji je rekel, da nošenje naglavne rute v razredu ni po bontonu. Nato je s svetovalno delavko in razredničarko pogovor opravila tudi z dijakinjo.
Ravnateljica zagotavlja, da bo v vseh nadaljnjih postopkih ravnala v skladu z zakonodajo, ki zavezuje javne šole v Sloveniji. Dodala je, da dogodek rešujejo v skladu s svojimi pristojnostmi.
»Na naši šoli vsem deležnikom, dijakinjam, dijakom in zaposlenim, zagotavljamo spoštovanje temeljnih človekovih pravic v skladu z zakonodajo,« je zagotovila.
Ministrstvo: Šola je dolžna upoštevati versko svobodo
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so dejali, da so bili o dogodku obveščeni, da s šolo ostajajo v stiku in pomagajo z usmeritvami.
Poudarili so, da so šola in tudi vsi njeni zaposleni dolžni upoštevati versko svobodo in nedotakljivost vsakega posameznika ter preprečevati diskriminacijo posameznikov na podlagi veroizpovedi, ob tem pa dijakom zagotavljati varno in spodbudno učno okolje.
Podrobneje konkretnega dogodka zaradi zaščite interesov vseh vpletenih, posebej pa dijakinje, ne morejo komentirati.
Svetovalna delavka je ravnateljico o tem, da je ena od dijakinj začela nositi naglavno ruto oz. hidžab, sicer obvestila 8. marca, ravno tako je učiteljskemu zboru na pedagoški konferenci opomnila na to, da je na šoli prepovedana kakršna koli oblika diskriminacije zaradi verskega prepričanja.
V francoskih šolah hidžabi prepovedani
Kot je leta 2018 poročala Mladina, je kar nekaj evropskih držav v zadnjih letih poseglo v svobodo oblačenja, na različne načine so prepovedale nošenje muslimanskih pokrival.
V Franciji so v javnih šolah na primer prepovedane obleke, s katerimi se vidno izraža verska pripadnost, leta 2010 pa je postalo kaznivo tudi javno nošenje pokrival, ki zakrivajo ves obraz.
Podobno je nošenje burke in njenih izpeljank prepovedano v Avstriji, na Danskem, v Belgiji, Latviji in Bolgariji.
V Bosni in Hercegovini verskih simbolov ne smejo nositi pravniki med delom na sodiščih, v nekaterih nemških deželah pa učiteljice v šolah ne smejo nositi hidžaba.
Po drugi strani omejitev ne poznajo denimo Portugalska, Velika Britanija, za zdaj tudi Slovenija.
Po 14. členu Ustave Republike Slovenije so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.
Po 41. členu pa je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
A to ni vedno uresničeno v praksi, saj članek iz Mladine navaja tudi primer ene izmed osnovnih šol v kraju nedaleč od Ljubljane, kjer po šolarja prihaja mama, oblečena v nikab (muslimansko pokrivalo, ki pokrije celoten obraz, razen oči).
Nekateri starši so se prestrašili in zahtevali prepoved nošenja pokrivala na območju šole, a je ravnateljica težavo rešila s pogovorom.
