Življenje Valentine so zaznamovale izgube, finančne težave in zdravstvene ovire. Ko s hčerko ni več zmogla plačevati najemnine, sta morali zapustiti stanovanje ...
Na naslovnici septembrske številke časopisa Kralji ulice je tokrat Valentina, ki danes svojo življenjsko zgodbo piše v Mariboru. Za fotografijo nasmejane ženske pa je težka življenjska pot, zaznamovana z izgubo staršev in sestre, neuspešnim iskanjem zaposlitve, zdravstvenimi težavami in trenutkom, ko s hčerko ni več zmogla plačevati najemnine.
Prav Kralji ulice so ji pozneje pomagali, da je, kot pravi sama, ponovno našla občutek vrednosti, pripadnosti in svoj prostor v svetu.
»Ko pogledam nazaj na svojo življenjsko pot, se vedno vprašam, kako sem zmogla preživeti izgubo staršev in sestre,« svojo zgodbo začne Valentina, ki so jo pri Kraljih ulice predstavili v zapisu z naslovom To sem jaz: Valentina.
Po smrti najbližjih je v Celju zaman iskala službo. Pomoč je našla pri Karitas, kjer je prejemala pakete hrane in opravljala prostovoljno delo. Kot pravi, jim je za pomoč iskreno hvaležna.
Kljub njenemu trudu so se finančne težave začele kopičiti. Najemnine ni več zmogla plačevati, zato sta se morali s hčerko izseliti.
»Najemnine nisem več zmogla plačevati, zato sva se s hčerko morali izseliti iz stanovanja, ki je bilo polno najinih spominov in vsakdanjih ritualov,« je opisala eno najtežjih obdobij svojega življenja.
Iz Celja jo je pot pripeljala v Maribor
V tem obdobju je spoznala Pieta, glasbenika in člana Kraljev ulice. Skupaj sta se preselila v Maribor, a tudi tukaj iskanje dela zanjo ni bilo preprosto.
Valentina ima več zdravstvenih težav. Kot je pojasnila, ima sladkorno bolezen, slab vid in posledice manjše kapi, ki vplivajo na njen kratkoročni spomin. Invalidsko podjetje je ocenilo, da je nesposobna za delo.
Piet ji je nato predlagal, naj poskusi ponujati časopis Kralji ulice. Takšno delo ji omogoča, da si sama določa urnik.
Toda prvi koraki zanjo niso bili lahki.
»Začetki so bili zame zelo težki. Bilo me je sram, saj sem introvertirana in nerodna v komunikaciji z neznanci,« je zapisala.
»Ponovno sem našla občutek vrednosti«
Sčasoma se je Valentina sprostila. Ob ponujanju časopisa danes srečuje najrazličnejše ljudi, za katere pravi, da so večinoma prijazni, topli in spoštljivi. Za njihov odnos je iskreno hvaležna.
Včasih jo med ponujanjem časopisa preseneti tudi kakšna znana oseba.
A zanjo je najpomembnejše nekaj drugega. Delo s Kralji ulice ji ni prineslo le stika z ljudmi, ampak nekaj, kar je po vseh težkih življenjskih preizkušnjah še veliko pomembnejše.
»Ponujanje časopisa Kralji ulice mi je pomagalo, da sem ponovno našla občutek vrednosti, pripadnosti in svoj prostor v svetu,« je svojo zgodbo sklenila Valentina.
