Po izjemno vročem in suhem avgustu smo preverili, kako je z dostopom do javnega vodovoda v Mestni občini Maribor. Večina prebivalcev je priključena, a 152 objektov te možnosti še vedno nima.
Letošnje poletje je bilo rekordno vroče, avgust pa je postal celo najtoplejši mesec od začetka primerljivih meritev v Sloveniji leta 1950. Vročino je spremljala tudi suša, zelo sušne razmere podzemnih voda so zaznali tudi v Podravju, Drava pa je bila poleti rekordno malo vodnata.
Takšne razmere znova pokažejo, kako pomembna je zanesljiva oskrba s pitno vodo. Preverili smo, kako je z dostopom do javnega vodovoda v Mestni občini Maribor.
Čeprav je nanj priključena velika večina prebivalcev, več kot 330 ljudi te možnosti še vedno nima.
Na javni vodovod priključenih skoraj 99 odstotkov prebivalcev
Po podatkih Mariborskega vodovoda je bilo konec leta 2025 na območju Mestne občine Maribor evidentiranih 21.275 objektov s skupno 103.813 prebivalci.
Na javni vodovodni sistem v upravljanju Mariborskega vodovoda je bilo priključenih 20.347 objektov oziroma 95,64 odstotka vseh objektov.
Če podatke pogledamo po številu prebivalcev, je delež še višji. Na javni vodovod je bilo priključenih 102.511 ljudi oziroma 98,75 odstotka prebivalcev.
Nepriključenih je bilo skupno 928 objektov s 1302 prebivalcema. Toda občina opozarja, da to ne pomeni, da so vsi ti prebivalci brez vodovodne oskrbe.
Brez možnosti priključitve 152 objektov
Del nepriključenih objektov ima lasten oziroma zasebni vodovod, drugi pa ležijo že v neposredni bližini obstoječega javnega omrežja in možnost priključitve imajo.
Dejansko brez možnosti priključitve na javni vodovodni sistem ostaja 152 objektov, v katerih živi 337 prebivalcev.
To predstavlja približno 0,47 odstotka vseh evidentiranih objektov v občini in 0,24 odstotka vseh prebivalcev. Največ jih je na območju Šobra, kjer brez možnosti priključitve ostaja 54 objektov oziroma 109 prebivalcev.
Sledijo Gaj nad Mariborom z 20 objekti in 55 prebivalci, del Zgornjega Slemna s 13 objekti in 43 prebivalci ter Srednje s šestimi objekti in 23 prebivalci.
Občina med območji navaja še Maribor, kjer gre za šest objektov s 15 prebivalci, ter Pekre z enim objektom in dvema prebivalcema.
Več kot 900 nepriključenih objektov, a večina ima drugo možnost
Od skupno 928 nepriključenih objektov jih ima 776 oziroma 965 prebivalcev lasten oziroma zasebni vodovodni sistem ali pa so od glavnega javnega cevovoda oddaljeni manj kot 300 metrov in priključitev že lahko uredijo.
Občina zato poudarja, da je število ljudi, ki javnega vodovoda dejansko ne morejo doseči, bistveno manjše od skupnega števila nepriključenih objektov.
Načrtujejo več širitev omrežja
Za območja brez možnosti priključitve so predvideni različni projekti oziroma širitve javnega vodovodnega omrežja.
Med njimi občina našteva posamezne faze projekta Kozjak, program Gaj–Šober, program Zgornji Slemen, projekt Srednje, Kurirsko pot, projekt Mariborsko Pohorje z novim cevovodom od Arene do Bellevueja ter HP Spodnji Boč.
Nekatera dela že potekajo. Mestna občina Maribor je letos dokončala izvedbo vodovodnega cevovoda v delu naselja Rošpoh 51–61. V gradnji je prvi del prve faze vodovodnega cevovoda na Kozjaku, dela pa se bodo fazno nadaljevala tudi leta 2027 in v prihodnjih letih.
Za več območij dokumentacija že pripravljena
Projektna dokumentacija je že izdelana za vodovodne cevovode na območju Pivolske ulice, Ulice Janka Sernca in Vinogradniške poti.
Za izgradnjo vodovoda Medič–Šober je izdelana idejna zasnova.
Predvidena so tudi dela na območjih Vinarij in Rošpoha, v prihodnjih letih pa želi občina zagotavljati sredstva za projektno dokumentacijo in izvedbo še na drugih območjih.
Zakaj nekateri še vedno čakajo na javni vodovod?
Glavni razlog je po pojasnilih občine pogosto razpršena poselitev v višjih legah.
Gradnja vodovodnega sistema je na takšnih območjih tehnično zahtevnejša. Potrebni so lahko daljši cevovodi, objekti za prečrpavanje vode in vodohrani.
To pomeni visoke investicijske stroške glede na razmeroma majhno število uporabnikov.
Težava ni samo izgradnja. Pri dolgih cevovodih in majhnem številu prebivalcev z nizko porabo vode je zahtevnejše tudi poznejše obratovanje sistema.
Zaradi manjše porabe se voda dlje zadržuje v omrežju, zato je treba posebno pozornost namenjati zagotavljanju ustrezne kakovosti in zanesljivosti oskrbe.
Projekti se izvajajo po etapah
Na hitrost širitve omrežja vplivajo tudi vključevanje projektov v občinske investicijske načrte, razpoložljiva finančna sredstva in potreba po etapni izvedbi večjih infrastrukturnih projektov.
Pri večjih sistemih je treba zagotoviti tudi ustrezne vodne vire, vodohrane, prečrpavanje in zadostno pretočnost.
Program oskrbe s pitno vodo zato razvojne načrte obravnava kot medsebojno povezane in dopolnjujoče se projekte, ki jih bodo uresničevali postopoma oziroma skozi več etap in programskih obdobij.
Ob suši subvencioniran prevoz pitne vode
Posebej pomembno je vprašanje, kaj se zgodi v sušnih obdobjih, ko lahko lastni vodni viri presahnejo.
Na območjih, kjer priključitev na javni vodovod ni mogoča, Mestna občina Maribor občanom omogoča subvencionirane prevoze pitne vode.
Do njih so upravičena gospodinjstva oziroma uporabniki s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor, ki nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje in kot edini vir pitne vode uporabljajo lastno zajetje, zbirajo kapnico ali se oskrbujejo iz drugega vodnega vira, ki v sušnem obdobju presahne.
Mariborski vodovod kot koordinator subvencioniranih prevozov pitne vode trenutno na tak način sodeluje samo z Mestno občino Maribor.
Ob tem pojasnjujejo, da imajo nekatere druge občine prevoze urejene neposredno z gasilskimi društvi, vendar konkretnih podatkov o teh občinah niso navedli.
