Na širšem območju Maribora, ki ga pokriva Mariborski vodovod, prebivalci v zadnjem času skoraj vsak dan opažajo izpade pitne vode, zato smo preverili pri upravljavcu omrežja, kaj se dogaja.
Prebivalci Maribora in okolice v zadnjem obdobju vse pogosteje poročajo o skoraj vsakodnevnih motnjah v oskrbi z vodo. Z vprašanji, kaj je v ozadju teh prekinitev, ali gre za dotrajan sistem ali načrtovana dela in koliko ljudi je prizadetih, smo se obrnili na podjetje Mariborski vodovod.
Iz njihovih odgovorov je razvidno, da je slika nekoliko bolj kompleksna, število načrtovanih izpadov je letos občutno naraslo, medtem ko se je število nenačrtovanih prekinitev zaradi okvar v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo.
1723 kilometrov cevi in 170 tisoč porabnikov
Mariborski vodovod upravlja obsežen vodovodni sistem, dolg 1723 kilometrov, ki oskrbuje del severovzhodne Slovenije.
Omrežje je razvejano na območju 16 občin:
- Benedikt
- Cerkvenjak
- Duplek
- Gornja Radgona
- Hoče – Slivnica
- Kungota
- Lenart
- Maribor
- Miklavž na Dravskem polju
- Pesnica
- Ruše
- Selnica ob Dravi
- Sveta Trojica v Slovenskih goricah
- Sveta Ana
- Sveti Jurij v Slovenskih goricah
- Šentilj
Na tem območju Mariborski vodovod s pitno vodo oskrbuje več kot 170 tisoč porabnikov, ki so priključeni na javni vodovod prek več kot 46 tisoč priključkov. Gre torej za velik in razvejan sistem, kjer vsako poseganje v omrežje ali okvara vpliva na tisoče gospodinjstev.
Najstarejše cevi imajo več kot 120 let
Del mariborskega vodovodnega omrežja je zelo star. V Mestni občini Maribor je več kot 12 kilometrov vodovodnih cevi starejših od 120 let, po drugi strani pa so v sistem vgrajene tudi povsem nove cevi, najmlajši del omrežja je novogradnja iz leta 2025.
Na Mariborskem vodovodu poudarjajo, da starost cevovodov sama po sebi ni vedno merilo za pogostost okvar. Nekateri starejši odseki delujejo brez večjih težav, medtem ko lahko do okvar pride tudi na mlajših odsekih, odvisno od materialov, obremenitev in razmer na terenu.
Letos 62 načrtovanih izpadov
Na vprašanje, koliko načrtovanih izpadov oskrbe s pitno vodo so zabeležili letos, odgovarjajo jasno:
V letu 2025 beležijo 62 načrtovanih izpadov oskrbe s pitno vodo. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 je to približno 40 odstotkov več načrtovanih prekinitev.
Razlog za rast števila takšnih izpadov ni naključje, ampak povečan obseg del na omrežju.
Iz podjetja pojasnjujejo, da je vzrok v povečanju vlaganj v vodovodno omrežje na območju več občin.
Nenačrtovane okvare: manj prelomov kot leto prej
Do načrtovanih izpadov oskrbe s pitno vodo praviloma prihaja ob izvedbi prevezav s starega na novo položen cevovod, torej ob zamenjavah in posodobitvah cevi.
Za prebivalce to pomeni, da so številni izpadi, ki jih opažajo, posledica načrtovanih posegov in obnove, ne nujno okvar ali 'sesutega' sistema.
Druga zgodba so nenačrtovani izpadi, do katerih pride zaradi okvar ali motenj v sistemu.
Mariborski vodovod pojasnjuje, da so v letošnjem letu obravnavali nekaj posamičnih primerov nenačrtovanih izpadov ali motenj oskrbe z vodo.
Ti so po njihovih navedbah v glavnem posledica:
- lomov oziroma puščanja vodovodnih cevi,
- gradbenih del drugih izvajalcev, ki pri svojih posegih poškodujejo vodovod,
- izpadov električne energije in drugih podobnih okoliščin.
Konkretnega števila nenapovedanih okvar podjetje sicer ne navaja, poudarjajo pa, da se je v primerjavi z letom 2024 število prelomov in drugih nepredvidenih motenj zmanjšalo za približno 35 odstotkov.
To pomeni, da, gledano iz njihove perspektive, nenačrtovanih okvar ni več, temveč manj, čeprav prebivalci zaradi pogostih prekinitev (ne glede na razlog) pogosto doživljajo drugače.
Izpadi kot posledica večjih vlaganj in letnih planov
Na vprašanje, ali je trenutno povečano število vzdrževalnih del posledica akutne dotrajanosti sistema ali standardnega plana, na Mariborskem vodovodu odgovarjajo, da predvsem izvajajo Plan investicij in vzdrževanja infrastrukturnih objektov vodooskrbnega sistema.
Ta plan vsako leto usklajujejo z občinami, potem pa ga postopoma izvajajo na terenu.
