Poniževanje, grožnje in nadzor so vsakdan številnih žensk, ki o tem ne upajo spregovoriti.
Psihično nasilje nad ženskami ostaja ena najbolj prikritih, a hkrati najpogostejših oblik nasilja. Žrtve pogosto molčijo, ker so ustrahovane, osamljene in prepričane, da so same krive.
Na Štajerskem so policisti nedavno obravnavali primer, v katerem naj bi 32-letnik partnerico dlje časa poniževal, jo nadzoroval in spravljal v podrejen položaj.
V zadnjem mesecu 20 kaznivih dejanj nasilja v družini
Policisti Policijske uprave Maribor so v zadnjem mesecu obravnavali okoli 20 prijav kaznivega dejanja nasilja v družini, povprečno jih na leto obravnavajo okoli 200.
»O blaznem porastu ne moremo govoriti. V obdobju pandemije je bilo na območju naše policijske uprave opaziti upad teh kaznivih dejanj.
Po pandemiji spet naraščajo na število, ki je bila leta 2020,« je povedala Simona Lilek, vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto.
V večini primerov tudi prepoved približevanja
Policisti v večini primerov kaznivega dejanja nasilja v družini izrečejo tudi prepoved približevanja:
»Prepoved izrečemo vedno, kadar govorimo o prekršku ali kaznivem dejanju z elementi nasilja. Vedno, kadar so razlogi, če izvzamemo hujše primere, ko se odzvame prostost.«
Za zaprtimi vrati in subtilno
O psihičnem nasilju nad ženskami smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Tino Horvat Kralj, ki je povedala, da gre v teh primerih za sistematično poniževanje, ustrahovanje in izkopavanje lastne integritete.
»Gre predvsem za neko ponavljajoče se vedenje, ki ima posledico ustrahovanja oziroma strah.
Psihično nasilje se ne vidi navzven, poteka za zaprtimi vrati in zelo subtilno, torej najprej z nekim sarkazmom in kritiko, vse do težjih oblik, kot so ustrahovanje in verbalno nasilje,« je pojasnila.
Horvat Kralj je pojasnila, da osebe, ki izvajajo psihične nasilje, žrtvam izpodjedajo občutek vrednosti, posledice pa so lahko nespečnost in tesnoba.
Verbalni napadi, grožnje in spodkopavanje zaupanja
Pri žrtvah psihičnega nasilja je najbolj opazna zadržanost, prevzem krivde in sram.
Vse te težke občutke jemljejo nase. Da je one nekaj naredila narobe, ali pa da ni zmogla izstopiti iz takega odnosa, temu sledi pomanjkanje samozavesti.
Psihično nasilje se začne z osnovnimi stvarmi, verbalnimi napadi, sledijo grožnje, spodkopavanje zaupanja, agresor torej spodkopava zaupanje, ženska pa ne verjame sama sebi več in postane odvisna v odnosu, je povedala Horvat Kralj.
Žrtve nasilja pridejo po pomoč takrat, ko pride do notranje preobrazbe, ko se začnejo zavedati, da tako ne morejo več živeti.
Lahko ženske po nasilju živijo samostojno?
Psihoterapevtka je poudarila, da je pomembno, da se o psihičnem nasilju govori. Pa so lahko ženske po prestanem psihičnem nasilju kdaj samostojne? Horvat Kralj meni, da so lahko:
»Lahko so samostojne, lahko živijo kvalitetno, seveda je pa pomembna ena varba baza, mreža ljudi in občutek, da se lahko vrnejo, da so vrata vedno odprta.«
