V Minoritih v Mariboru je bil danes dogodek Čaj z razlogom, na katerem so govorci poudarili razvojni potencial Štajerske, pomen znanja, mednarodnega povezovanja in nujnost večjih vlaganj v infrastrukturo ter kakovostna delovna mesta.
V Minoritih v Mariboru je bil danes dogodek Čaj z razlogom, ki ga je organizirala Mestna občina Maribor skupaj z Britansko-slovensko gospodarsko zbornico, SPIRIT Slovenija in ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport.
V ospredju razprave je bila prihodnost Štajerske regije, njeni razvojni potenciali in vprašanje, kako ta potencial pretvoriti v nova delovna mesta, več investicij ter boljše pogoje za življenje in delo.
Maribor ne sme gledati nazaj z nostalgijo
Mariborski župan Saša Arsenovič je poudaril, da je regija po razpadu Jugoslavije doživela hud udarec.
»Izgubili smo 25.000 delovnih mest v regiji, danes pa Maribor postaja mesto priložnosti, v katerem nastaja vse več visoko zaposlenih produktov s področja elektronike in informatike. Ravno zato danes ne gledamo nazaj z nostalgijo, temveč naprej z ambicijo.«
Po njegovih besedah želi občina ustvarjati spodbudno okolje za podjetnike, inovatorje in raziskovalce, saj so prav oni motor razvoja mesta in regije.
Dobri razvojni temelji
Ob tem je izpostavil, da ima Maribor dobre razvojne temelje, tudi zaradi geostrateške lege ter visoko izobraženih kadrov. Spomnil je, da dve javni univerzi ustvarjata več kot 15.000 študentov letno, prav za te mlade pa bo treba ustvariti okolje, v katerem bodo videli svojo prihodnost.
»Beg možganov ni le fraza, ki jo pogosto omenjamo, je realen izziv.«
Kot pomembne razvojne priložnosti je navedel investicijo Leka v Lendavi, širitev podjetja Skylabs, nov razvojni center vesoljskih tehnologij, prihod Arnesovega podatkovnega centra ter projekte na področju visoko zmogljivega računalništva in umetne inteligence.
Izpostavil je še načrtovane investicije v akademsko infrastrukturo, med njimi novogradnjo Fakultete za strojništvo, prenovo in novogradnjo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter projekt fakultete za farmacijo.
»To ne bodo zgolj investicije v objekte, temveč predvsem investicije v znanje, inovacije in razvoj.«
Mednarodna šola in inkubator kot del prihodnjega razvoja
Arsenovič je poudaril tudi pomen kakovosti življenja v Mariboru. Po njegovih besedah mesto ni zanimivo le gospodarsko, ampak tudi kot prostor bivanja, saj združuje urbano okolje, kulturo, gastronomijo, šport, izobraževanje in bližino Pohorja.
Pomemben korak v internacionalizaciji mesta vidi v vzpostavitvi mednarodne osnovne in srednje šole, septembra pa naj bi se jima pridružil še mednarodni vrtec.
»Ta projekt presega lokalni pomen; pomemben je za celotno vzhodno Slovenijo in širšo regijo.«
Po njegovih besedah bo že jeseni prihodnje leto v okviru regionalne razvojne agencije zaživel tudi podjetniški inkubator, ki bo deloval kot regijsko stičišče podjetništva, tehnologij in kreativnih industrij.
Štajerska potrebuje skupno voljo in jasno vizijo
Direktorica SPIRIT Slovenija Tamara Zajec Balažič je poudarila, da ima Štajerska velik razvojni potencial, a da ta sam po sebi ni dovolj.
»Štajerska ne potrebuje novih dokazov o svojem potencialu, temveč predvsem dovolj skupne volje, razvojne samozavesti in jasne vizije za naslednje korake.«
Poudarila je, da agencija podjetjem in regijam stoji ob strani kot podporna in povezovalna institucija. S programi spodbujajo internacionalizacijo, privabljanje investicij in krepitev poslovnega okolja.
Po njenih besedah je uspeh vedno rezultat sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom, izobraževalnimi in razvojnimi institucijami ter državo.
Izpostavila je tudi pomen mednarodnega sodelovanja, zlasti z Združenim kraljestvom.
»Blagovna menjava s tem trgom presega milijardo evrov, hkrati pa ponuja široke možnosti za slovenska podjetja.«
Dodala je, da podpisani sporazumi z britanskimi gospodarskimi zbornicami ter prihajajoče delegacije in dogodki kažejo, da sodelovanje ni le deklarativno, ampak usmerjeno v konkretne rezultate.
Maribor in Manchester imata presenetljivo podobno gospodarsko pot
Odpravnik poslov na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani Nigel Baker je dejal, da je zelo primerno, da razprava o gospodarski prihodnosti poteka prav v Mariboru.
»To je mesto, katerega identiteto so oblikovali industrija, proizvodnja, znanje in trdo delo.«
Po njegovih besedah ima Maribor s številnimi britanskimi mesti, posebej z Manchestrom, več skupnih točk, kot se zdi na prvi pogled. Obe mesti sta zrasli iz industrializacije, obe sta bili pomembni proizvodni središči in obe sta kasneje doživeli močan šok deindustrializacije.
Baker je poudaril, da se Manchester ni pobral s poskusom vrnitve v industrijsko preteklost, ampak s strateško preobrazbo v izobraževanje, raziskave, kulturo, finance in tehnologijo.
»Industrijska dediščina je velika prednost, vendar sama po sebi ni strategija.«
Med ključnimi lekcijami za prihodnost je izpostavil diverzifikacijo gospodarstva, pomen človeškega kapitala in vlogo univerz ter dejstvo, da preobrazba zahteva čas.
»Uspešna transformacija je postopna in odvisna od lokalnega konteksta.«
Podravska regija ustvari okoli 12 odstotkov slovenskega BDP
Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je predstavil ključne gospodarske kazalnike Podravske regije.
Povedal je, da regija ustvari okoli 8,6 milijarde evrov bruto domačega proizvoda, kar pomeni približno 12 odstotkov slovenskega BDP. V regiji živi približno 331.000 ljudi, kar jo uvršča med največje slovenske regije, približno tretjina prebivalcev pa živi v občini Maribor.
Ob tem je opozoril na demografske izzive. Povprečna starost v regiji znaša 45,1 leta, približno četrtina prebivalcev je starejših od 65 let, mladih pa je razmeroma malo.
Izpostavil je tudi, da ima približno tretjina ljudi delovno mesto zunaj regije ali v tujini, stopnja delovne aktivnosti pa ostaja med nižjimi v državi.
Industrija ostaja ključna
Ivanc je poudaril, da industrija v Podravju ostaja zelo pomembna, a da se je rast izvoza in prihodkov po letu 2022 nekoliko ustavila, predvsem zaradi šibkejših izvoznih trgov in izzivov v kovinski ter avtomobilski industriji.
Po njegovih besedah regija po bruto domačem proizvodu na prebivalca zaostaja za slovenskim povprečjem, a so slika dohodkov gospodinjstev, produktivnosti in dobičkonosnosti podjetij vendarle spodbudnejše.
Kot enega ključnih razvojnih izzivov je izpostavil prometno povezanost: »Ljubljana–Maribor v eni urci. To bi bilo idealno.«
Poudaril je, da bo treba več narediti na področju železniške infrastrukture, saj zgolj dodatno obremenjevanje cest ni dolgoročna rešitev.
Ob tem je opozoril še na kadrovske omejitve pri privabljanju večjih tujih investicij, saj je za velike multinacionalke pogosto ključno vprašanje, ali lahko regija hitro zagotovi dovolj usposobljenih delavcev.
Kljub temu vidi v regiji tudi precej priložnosti, med drugim v turizmu, kulturi, kulinariki in kakovosti življenja.
