V okviru festivala Odprte hiše Slovenije so si obiskovalci lahko ogledali nastajajoči Center Rotovž in druge arhitekturne projekte v Mariboru.
V Mariboru se med 17. in 19. aprilom odvija arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije, ki je že sedemnajsto leto zapored odprl vrata kakovostne arhitekture po vsej državi.
Med najbolj izpostavljenimi projekti v mestu je bil letos Center Rotovž, kjer so obiskovalci dobili redek vpogled v nastajajoči kulturni kompleks v starem mestnem jedru.
Gre za enega najpomembnejših projektov v Mariboru, ki bo združil novo centralno enoto Mariborske knjižnice, izpostavo Umetnostne galerije Maribor (UGM 21) ter kino Rotovž.
Vpogled v arhitekturo v nastajanju
Ogled Centra Rotovž je ponudil vpogled v arhitekturo v nastajanju, kar je sicer javnosti redko dostopno.
Projekt nastaja v zaščitenem mestnem jedru, kjer arhitekti skozi preplet obstoječih objektov in novogradenj ustvarjajo prostor, ki bo povezal različne kulturne programe in uporabnike.
Kot poudarjajo organizatorji festivala, prav takšni ogledi omogočajo neposredno izkušnjo prostora in boljše razumevanje arhitekture.
Raznolik program po Mariboru
Festival je tudi letos ponudil raznolik program ogledov po Mariboru. Med drugim so si obiskovalci lahko ogledali revitalizacijo Langerjeve vile z okolico, ki povezuje prenovo kulturnega spomenika z oživljanjem širšega prostora ob Ljudskem vrtu.
Na voljo je bil tudi ogled Studia Habitat, kjer so z minimalnimi posegi preoblikovali kletni prostor v platformo za arhitekturo in razstave ter prenova staromeščanskega stanovanja MP31.2.
Program zajema tudi prenovo Hiše Najstarejše trte na svetu, ki predstavlja občutljivo nadgradnjo enega najbolj prepoznavnih simbolov mesta.
Obiskovalci si bodo lahko v nedeljo ogledali tudi Umetnostno galerijo Maribor z razstavo Spekter in Zdravstveno postajo Magdalena kot primer sodobne zdravstvene arhitekture.
Arhitektura kot prostor dialoga
Festival Odprte hiše Slovenije temelji na ideji, da arhitekturo ne le opazujemo, temveč jo tudi doživimo.
Letošnja tema »Vsa merila arhitekture« izpostavilja pomen prostora kot skupne družbene vrednote ter odpira vprašanja o tem, kako oblikujemo mesta in kakšno okolje ustvarjamo za prihodnje generacije.
»Arhitektura lahko svojo velikodušnost izrazi s skromnimi gestami, predvsem pa lahko postane merilo dialoga. Vsaka že obstoječa oblika v prostoru in vsak poseg v prostor, naj bo še tako majhen, postane merilo drugim. Ne samo arhitekturi, tudi človeku in družbi nasploh. To je njena naloga in odgovornost,« so sporočili organizatorji.
